Kar 83 odstotkov prebivalcev Slovenije podpira uzakonitev odgovornosti podjetij za kršenje človekovih pravic, delavskih pravic, uničevanje okolja in vpliv na podnebne spremembe. Zdaj so na vrsti odločevalci – zagovarjati morajo močno Direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti.

V Evropskem parlamentu se zaključujejo pogajanja o Predlogu evropske direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in se približuje glasovanje. Zato slovenske poslanke in poslance evropskega parlamenta pozivamo, da v svojih političnih skupinah zagovarjajo ambiciozno stališče in podprejo učinkovite rešitve, ki bodo zagotovile spoštovanje človekovih pravic, vključno z delavskimi in sindikalnimi pravicami, ter okolja in podnebja vzdolž celotne dobavne verige.

Na policah trgovin v EU ne bi smelo biti izdelkov, ki so nastali z uničevanjem življenj in okolja. Omenjena direktiva bo koristna za vse državljanke in državljane, podjetja, države in planet, a le, če bodo pravila trdna in ambiciozna ter ukrepi učinkoviti. Cilj je, da ščiti človekove pravice, vključno z delavskimi in sindikalnimi pravicami, okolje in podnebje, prispeva k odpornemu gospodarstvu z izboljšanjem kakovosti življenja delavk in delavcev in tistih, ki so odvisni od podjetij. Prepreči lahko gospodarsko krizo ter blaži posledice podnebne krize ter zagotovi socialno, gospodarsko in podnebno pravičnost.

Pol milijona državljank in državljanov Evropske unije, organizacij civilne družbe in sindikatov pričakuje strogo direktivo. Nedavna raziskava pa je pokazala, da 83 % prebivalk in prebivalcev Slovenije podpira zakon na ravni EU, ki bi od vseh podjetij zahteval, da zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in tako omejijo globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija, kot je začrtano v Pariškem sporazumu. A časa ni več veliko.

Dnevno smo priča kršitvam človekovih, delavskih pravic in okoljskih standardov v vrednostnih verigah podjetij, žrtve katerih ostajajo brez pravice in popravnih sredstev. V Sloveniji smo bili priča kršenju pravic delavcev in delavk v primeru ljubljanske avtopralnice, kjer so delavci migranti bili prisiljeni delati v suženjskih razmerah. Ob prihodu so jim odvzeli dokumente in jih z visokimi stroški vklenili v dolžniško zanko in nemogoče delovne pogoje. Ostali so brez pravice ali popravnih sredstev.

Še bolj pogosto pa žrtve kršitev podjetij ostanejo brez pravice v globalnih vrednostnih verigah, kjer je podjetjem še težje dokazati odgovornost za izkoriščanje. Korak v pravo smer je bila sodba nizozemskega vrhovnega sodišča, ki je leta 2021 določila, da mora Shell znižati svoj ogljični odtis za 45 % do leta 2030. Širše je sodišče zaključilo, da imajo podjetja individualno odgovornost za boj proti podnebnim spremembam v svojih vrednostnih verigah.

Poudariti želimo, da mora stališče Evropskega parlamenta zagotoviti vsebino direktive, ki določa:

Skrbni pregled mora obsegati celotno vrednostno verigo in mora biti obvezen. Direktiva bi se morala nanašati na vsa podjetja ne glede na velikost in sektor delovanja.

Direktiva mora pomeniti korak naprej pri spoštovanju in uveljavljanju človekovih pravic, vključno s pravico sindikalnega združevanja.

Vključevati mora vse ustrezne mednarodne dokumente za zaščito človekovih pravic (na primer konvencije Svetovne organizacije dela).

Skrbni pregled mora vključevati vplive na podnebje. Podjetja morajo imeti verodostojen načrt za uskladitev delovanja s Pariškim sporazumom za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinj v celotni vrednostni verigi. To vključuje tudi druge okoljske vplive, kot je na primer izguba biotske raznovrstnosti, onesnaževanje in krčenje gozdov.

Skrbni pregled mora vključevati obvezo, da podjetja sodelujejo z zainteresiranimi deležniki, zlasti z ranljivimi skupinami. Skozi celoten postopek naj bodo polno vključeni tudi delavke in delavci ter sindikati.

Zakonodaja mora zagotoviti žrtvam učinkovit dostop do pravnih sredstev. V primeru, da pride do kršitve pravic ali okoljskih standardov, bi morala direktiva zagotoviti, da žrtve lahko tožijo podjetje na sodišču. Zato pa mora zagotavljati obrnjeno dokazno breme, civilnopravno odgovornost za aktivnosti hčerinskih družb, obvezna razkritja dokumentov, možnost odredbenih ukrepov za prenehanje kršitev ter možnost kolektivne ali reprezentativne tožbe (sindikati, NVO). Sankcije morajo vključevati izključitev podjetij kršiteljev iz postopkov javnega naročanja.

Na tem mestu izpostavljamo le nekaj nujnih vidikov, ki bi morali biti del bodoče zakonodaje, če si resnično želimo zagotoviti učinkovito sodno varstvo v primerih kršitev človekovih pravic in okoljskih standardov v vrednostnih verigah podjetij. Sedaj je čas za ambiciozno in učinkovito zakonodajo pravi, saj je tudi podpora javnosti zelo visoka.

Živa Kavka Gobbo, predsednica Focusa, društva za sonaraven razvoj

Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS