Ko so letos spomladi v prvi vrsti spremljali inavguracijo 47. ameriškega predsednika Donalda Trumpa, niso tam stali zaradi politične naklonjenosti, temveč zaradi poslovne računice. In res – oni imajo nas Evropejce radi, a ne zato, ker bi jih zanimala naša prepričanja, temveč zato, ker jih zanimajo naše denarnice. Evropa zanje predstavlja drugi največji trg takoj za ZDA: gre za od četrtine pa v nekaterih segmentih celo do treh četrtin njihovih svetovnih prihodkov. Evropejci k bogastvu ameriških tehnoloških velikanov letno prispevamo več deset milijard evrov. Vse, kar moramo vedeti, je Adam Smith zapisal že pred četrt tisočletja v Bogastvu narodov: »Ne pričakujemo svojega kosila od dobrosrčnosti mesarja, pivovarja ali peka, temveč od njihove skrbi za lastni interes.« In prav to velja tudi danes.
Tehnovelikani ne bodo dovolili politikom, da bi jim z agresivnimi potezami pokvarili posel. Evropo imajo radi, a ne zaradi naklonjenosti ali spoštovanja naših vrednot, temveč zato, ker se jim Evropa ekonomsko splača. Mi se lahko še tako upiramo, a brez lastne gospodarske in tehnološke moči je naš glas v resnici šibek. Usmeriti se moramo v razvoj računalniških tehnologij in umetne inteligence, da bi v prihodnjih desetletjih – in nič prej – dosegli to, kar francoski predsednik Emmanuel Macron imenuje »strateška avtonomija Evropske unije«. Dokler ostajamo asimetrično odvisni od ZDA, smo neizogibno v položaju vazala, pa naj si to priznamo ali ne in pa naj nam je to všeč ali ne. sest.hr/Večer
