Ko genocidni Izrael ob podpori Američanov ubija pogajalce v Dohi oziroma v Katarju, je to nekaj najbolj podlega, kar si kot bivši vojak predstavljam. Seveda poleg umorov otrok, novinarjev, profesorjev, zdravstvenega osebja in sploh vseh civilistov ter stradanja prebivalstva. »Živali«, Palestinci, kot vsi rasisti označujejo manjvredne ljudi, da lažje morijo, so res v brezupnem položaju. In mi to več ali manj neobčutljivo spremljamo. Takoj pa skočimo, ko ob vseh naših vojaških, obveščevalno-operativnih, političnih, ekonomskih in drugih evropskih ter ameriških ukrepih izzivamo kot vojaška zveza Nato eno od velesil Rusijo in se nato čudimo njenemu reagiranju. Seveda tudi Rusija ni nedolžna pri ustvarjanju vzrokov za vojno ter spoštovanju mednarodnega prava oziroma napadih na civiliste. In tudi mi sami takoj s sovraštvom ter z abnormalnim povečanjem stroškov za oboroževanje prispevamo kot država in ljudje k vsem tem situacijam, ki več kot očitno vodijo v vojne. Vsi skupaj pa smo pozabili na mir ter prizadevanja zanj.
Pa se tako sam pri sebi vprašam: »Kam smo zašli kot država Republika Slovenija? V kakšno pajdašenje z okorelimi zločinci sveta in Evrope? Ali res nismo sposobni živeti v miru?« Menite, da so preostre besede in misli? No, ne vem. Ko besede in pogovori ne zaležejo več, pač sledi le groba sila in neprijaznost. Ampak ob dnevnem poročanju o dogajanjih v svetu, ob vsem spregledu pozitivnih mirovnih pobud doma in v tujini, so naši slovenski izvoljenci oblasti izbrali sovraštvo in vojne. Pa tudi izgovore in meglene obljube. Lažne predstave o sebi so varljive in narcisoidno bolne. Tako velike večine oblastne pozicije kot še bolj opozicije. Prepozno, veliko prepozno je reagiranje slovenskih oblastnikov za vse mrtve, ranjene, pohabljene v Gazi, pa tudi v Ukrajini in drugod. Za vse razrušene stavbe, tovarne, šole, vrtce, bolnice.
Ampak najhujše je, da se na slabše spreminja miselnost ljudi, da se širi omalovaževanje človekovih pravic in prava, enakosti ter še kup pozitivnih vrednot. Ko Donald Trump ob vsem tem simbolno z izvršilnim ukazom preimenuje obrambno ministrstvo ZDA v Vojno ministrstvo, vse skupaj ne pomeni več nič dobrega. Prej nasprotno. Samo pritrjuje rasni in ameriški večvrednosti ter moči.
Jasno je že, da si ZDA na miren način ne bodo pustile vzeti iz rok mesta prvega, »najboljšega« in najmočnejšega policaja na svetu, ne glede na vse človekove pravice, »demokracijo« in še kaj. A vendar ta policaj nima prav, kar bi mu morali takoj in odločno dati vedeti. Kot ameriški vazali vseeno nismo na pravi strani zgodovine in časa. Več prizadevanj bi morali usmeriti v mir v okviru OZN. V Gazo bi morali takoj napotiti večnacionalno oboroženo zaščitno silo pod okriljem OZN ter zavarovati ljudi, dostavo hrane in pomoči – skratka preprečiti izraelski genocid ob ameriški podpori. Takoj bi morali izključiti Izrael iz OZN, odpraviti okupacijo Gaze ter uvesti popolno blokado Izraela. Vsi zločinci in njihovi podporniki ter izvajalci pa bi morali odgovarjati pred mednarodnim sodiščem za vsa vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost ter genocid nad Palestinci. In to ne glede na to, ali imajo podporo Amerike in EU, ali Rusije oziroma kogarkoli. Tudi ne glede na to, ali so podpisnice mednarodnega sporazuma. Vojnim zločincem in hujskačem ne bi smelo biti mesta med nami. In pričakoval bi tudi veliko večjo ter odločno podporo naši predstavnici Beti Hohler ter drugim sodnicam na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu. Morda tudi tako, da Slovenija uvede sankcije proti Donaldu Trumpu. Iluzija ali realnost? Z malo poguma in znanja, presodite sami.
Miloš Šonc, Grosuplje
