Po treningu vas čaka s hrano in pijačo obložena miza. Še pred kratkim ste bili preznojeni, zdaj pa vaše telo prijetno objemajo sveža oblačila. »Ej, tole danes je bilo pa zakon …,« pravi prijatelj na vaši desni, prijateljica na vaši levi pa se toplo smeji in rahlo odsotno gleda v kozarec. Z njima sanjate o uspehih na tekmovanju, ki se bliža. Niti na domačo nalogo vam ni treba misliti, saj imate status športnika. Življenje je sladko.
Neki večer vas po treningu v pisarno povabi trener. Naslednje jutro ne morate vstati. Boli vas trebuh. Sicer je vaš spomin odličen, ampak prejšnji večer pa je kar nekako meglen. Vrti se vam v glavi. Spomnite se nekaj trenutkov, ki jih opišete sošolcu. »Ah, saj ni bilo nič. Tvoj trener je, samo dobro ti hoče.« »Imaš prav. Če ne morem zaupat trenerju, komu pa lahko? Pa res hočem uspeti, ta šport mi pomeni vse na svetu.«
Vaših najstniških let je davno konec, ampak kondicijo še držite. Kljub temu iz službe pridete domov utrujeni. Vaša sorodna duša sedi za mizo in bere časopis. »Hej, a ni bil ta tvoj trener …« Pogled vam uide na velike tiskane črke … že četrta prijava spolnega nasilja. Začnete brati članek. Na časopis pade kaplja potu. Zaskrbljenega »je vse OK?« sploh ne slišite, zgolj zaprepadeno gledate v črke, ki pravijo »zaupala sem mu …« Prebrani članek vam sproži poplavo spominov. Enako se je zgodilo tudi vam.
Odpravite se na policijo in opišete, kar se spomnite od tistih čudnih večerov. Oglasi se še več žrtev in primer pride v javnost. Tudi sami podate izjavo in kmalu za tem dobite klic prijatelja: »Pa kaj je s tabo? Trener se je žrtvoval zate, ti pa takole nehvaležno vrneš. Ljubosumje, a ne? Če ne moreš doseči rezultatov, greš blatit.« Na spletu preberete novico o primeru. »Športna zveza za zlorabe ni vedela, vsi postopki so potekali skladno s predpisi,« pravi visoki funkcionar. »Vrhunski šport razumejo zgolj tisti v vrhu. Če hočeš na vrh, se je pač treba žrtvovati. Tudi mi smo se žrtvovali, to ni nič nenavadnega. Kdor ni nikoli dosegel vrha, nima kaj komentirati, ker pač ne razume specifik … Pa če bi se res dogajalo kaj neprimernega, zakaj niso prijave oddali takrat?,« pa piše komentator.
Hoteli ste zgolj uživati v vašem najljubšem športu, doživeli ste zlorabo in zdaj ste problem vi, ker ste to povedali. Kako bi se počutili, če bi se vam zgodilo kaj takega? Ali pa vaši hčerki, sinu, prijateljici, prijatelju?
Klemen Košič, Kranj
