Seveda lahko država članica iz razlogov »varnosti in varstva« pogojuje vnos ali iznos tudi z dovoljenjem in v našem primeru dovoljenja ne izda. To sedaj v Sloveniji imenujemo »prepoved uvoza, izvoza in tranzita (prepoved trgovine z Izraelom)«, ampak to je zelo omejen ukrep in nikakor ne pomeni prepoved uvoza, izvoza in tranzita, ampak ukrep, ki se izvaja ob vnosu ali iznosu na carinsko območje Unije in deluje samo v Sloveniji. Na ta način Slovenija zakonito omejuje trgovino z Izraelom. Če je to politično zrelo ali ne, prepuščam v presojo drugim.
Toda ne pozabimo, da je Slovenija del enotnega trga EU, ki je carinska unija z enotno carinsko tarifo in skupno zunanjetrgovinsko politiko. Pristojnost podpisovanja meddržavnih sporazumov s področja trgovinske politike je v pristojnosti Evropske unije, zato se mi zdi skrajno neprimerno, da se kitimo s tem, kako prepovedujemo uvoz, izvoz ali tranzit. Bere se tako, kot da se hvalimo, da odstopamo od skupne zunanjetrgovinske (in ostalih) politik Unije.
Kako na tako uporabo terminologije gledajo strokovnjaki po Evropi, je težko reči. Kolikor jih poznam, verjetno zamahnejo z roko in si mislijo, da itak ne poznamo predpisov in se dobrodušno nasmehnejo. Če bi nas jemali resno, bi morda protestirali, da razbijamo enoten trg. Ampak tega se ni bati, kajti kolikor spremljam tuje medije, nas sploh nikjer resno ne omenijo. Bolj se mi zdi v teh časih pomembno to, da bi se v naši državi bolj približali prevladujočim evropskim praksam in terminologiji in ljudem znali povedati, kaj pravzaprav delamo in hočemo, kaj je v naši pristojnosti in kaj je prevladujoča evropska praksa. Prav nobene potrebe ni, da smo v prvih vrstah, kajti lahko se tudi motimo.
Alojzij Zupančič, Ljubljana
