Politične preference so pogosto vezane na specifično življenjsko obdobje in specifične potrebe. Mladi se načeloma ne ukvarjajo s pokojninami ali dostopom do vrtcev, saj ti problemi zanje postanejo relevantni šele, ko postanejo starši. Politika, predvsem zahodna, se tradicionalno ni dovolj ukvarjala s temami, ki se tičejo mladih, saj mladi niso bili zelo politično aktivni, kar je bilo deloma povezano tudi s tem, da v politiki niso našli mesta, da niso bili izvoljeni. V politiki so bili torej večidel dejavni srednjeletni moški, ti pa so se ukvarjali predvsem s temami, ki so pomembne srednjeletnim moškim. Nekateri politiki so zato v zadnjih letih našli načine, kako pritegniti naklonjenost mladih in dobiti njihove glasove, pri čemer pa so se kot najučinkovitejše izkazale populistične taktike.
Moram pa tudi poudariti, da je »obrat« nekoliko pretirana beseda – gre bolj za premik. Ne gre za to, da bi se mladi, ki so bili zelo liberalni, zdaj kar naenkrat obrnili v ekstremno konservativno smer. Gre za premik, na primer od leve proti levi sredini ali od sredine proti desni sredini. To je posledica prepleta različnih dejavnikov: od obljub, s katerimi populisti nagovarjajo mlade in njihove skrbi, do rešitev, ki jih ponujajo za njihove tegobe. Pri segmentu mladih, predvsem moških, gre tudi za ohranjanje statusa quo ali za strah pred izgubo socialnega položaja. Ti mladi moški se soočajo s kompleksnimi družbenimi zahtevami. Mladina