Videmšek je jasno povedal, da je bila prekinitev ognja (in ne še premirje!) dosežena med tistimi, ki so zakrivili genocid in ga (ena stran) še vedno izvajajo. Povedal je, zakaj v takem trenutku ne moremo deliti navdušenja od osemdesetih let mučenih Palestincev in od nenehnih vojn utrujenih Izraelcev; da bi morda to lahko bilo srčno veselje ob premirju pred maščevalnim pohodom Izraela, v katerem je bilo ubitih tisoče žena, mož in predvsem otrok ter preden je bilo porušenih 90 odstotkov domov, bolnišnic, šol … In tukaj je še ključna Videmškova misel: dogovor med Izraelom in Hamasom sploh ne omenja problema Zahodnega brega niti možnosti formiranja Palestinske države. To pa pomeni, da javnost kupuje mačka v žaklju.
Ne morem iz svoje kože, rezultat – zaenkrat samo prekinitev ognja – je posledica pogajanja med Izraelom in Hamasom, ki ga je nedavno Bergant (tudi voditelj Odmevov) označil za Hamasove teroriste, medtem ko so istega dne na javnem radiu govorili o gibanju Hamas. Dokler se javna RTV ne bo znebila navijaškega novinarstva in ne bodo pogostejši gosti Videmškovega kalibra, toliko časa bomo spremljali (tudi) nepomembne tračarske novice, kot je bilo denimo nekajtedensko poročanje o »aferi« reševalni helikopterji (mnogo hrupa za nič) in namesto da bi se posvetili temam, ki so življenjskega pomena za večino Slovencev.
S pravim imenom bi tudi morali imenovati vse tiste, ki se z javnim denarjem (s svojim tega ne bi nikoli naredili) lotevajo novih in novih referendumov, čeprav se ve, da je volja ljudi že znana. Tak primer je pokojninska reforma, ki jo želi minirati eden od sedmih sindikatov (ob imenu Švarc me zmrazi in celo gasilstvo dobi vprašljiv prizvok), ali pa do konca sprevržena in dvolična akcija proti zakonu o prostovoljnem končanju življenja.
Če so naši vrli javni novinarji mnenja, da je njihova naloga uravnoteževanje normalnega in nenormalnega, potem pač niso izbrali pravega poklica. Nekateri se pač bojijo reči bobu bob in zato tudi ne izvemo, kdo ima stalno figo v žepu.
Srečo Knafelc, Krvava Peč
