Ko rabimo več tolažbe in več iluzije, da nam bo pomagal nekdo, ki je vsemogočen in nas ima rad (seveda samo nas, ne pa naših nasprotnikov), potem nam očitno gre slabo. Ker tisti, ki nas zavajajo s takimi tolažbami, ne bi imeli uspeha, če ne bi našli poslušalca, takega, ki je v takem stanju, da rabi tolažbo in verjame, da mu bo pomagal bog (ne pa sam in družba, organizirana v dobro posameznika). No, če nekdo verjame, da ga je bog spravil v slabo stanje, potem je res rešitev v božjih rokah.
Pri nas se blagoslavljajo ceste, šole, poslopja itd, škoda, da protestniki, ki protestirajo proti Vučiću, ne verjamejo, da se je poslopje zrušilo ne zaradi koruptivnih graditeljev, ampak ker ni bilo blagoslovljeno, ker bi namesto da protestirajo po ulicah Srbije, blagoslavljali vse, kar se da poškropiti. Škoda, da ne verjamejo tako kot Trumpovi privrženci: Trump je, ko so novinarji odkrili njegove laži, prišel na oder z Biblijo v rokah. Kdo pa si upa ne verjeti politiku, za katerim stoji sam bog?
No, mogoče pa pri nas bogati in politiki, ki jim služijo, niso še spravili ljudi v tako težke življenjske pogoje, da bi si sami želeli več tolažbe in iluzij, ampak gre enostavno za večjo agresivnost tistih, ki želijo vladati v naših glavah. V obeh primerih pa gre nekaj narobe, kot ugotavlja avtor v svojem pismu.
Majda Koren, Ljubljana
