Naša polarizacija je deloma nasledek starih slovenskih delitev na liberalce in klerikalce. Zaostrila se je z državljansko vojno, bila v socializmu potlačena in oživela z osamosvojitvijo in demokracijo. Janševa SDS je v našo skrajno desnico zrasla postopoma, zdaj pa je v Evropi med najtršimi. Zmerna politika z njo noče sodelovati, večina volivcev jo v tem podpira – in tako SDS bolj poredko pride na oblast.
Požarni zid po slovensko nam dela škodo – s tako polarizirano, razklano politiko niso mogoči dolgoročni projekti, ki zahtevajo kontinuiteto in politično soglasje, razvoj države trpi, zunanja politika doživlja sunkovite zasuke, čustvena polarizacija zastruplja družbo. To govori za sodelovanje obeh polov. Toda vsaka velika ali podobna čezpolna koalicija bi našo skrajno desnico priznala kot normalnost in Sloveniji trajno vtisnila Janšev pečat. SDS suvereno obvladuje desni pol in postaja še skrajnejša, nasprotni pol pa je razdrobljen, politično-nazorsko dokaj fluiden in ostaja živ z vedno novimi obrazi, ki pa kmalu izdihnejo.
Skratka, poroka zmerne politike z Janšo in njegovimi prepleskanimi sateliti ostaja prepovedana. Škoda, ki bi nastala z njo, bi bila večja od tiste, ki jo povzroča sedanja polarizacija. Janšo je treba poraziti na naslednjih volitvah in ga trajno oslabiti. Pot do tega je dovolj korenit in očiten zasuk zmerne politike v bolj solidarno družbo. To je preživetveni test Golobove koalicije.
Mladina
