Čeprav se v prispevku opozarja na nekatera aktualna vprašanja glede statusa SJI in sprememb zakonodaje, izpostavljamo nekatera pravno pomembna dejstva, ki osvetljujejo širši kontekst odločanja o obstoju nadzornih svetov.
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da je nadzorni svet obvezen organ v vseh delniških družbah, ne glede na njihov status kot SJI. Prav tako Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1) določa, da mora imeti SDH kot delniška družba oblikovan nadzorni svet. To pomeni, da nadzornih svetov v delniških družbah, kot so SDH, d. d., Meja Šentjur, d. d., MK Založba, d. d. in Sava, d. d., ni mogoče ukiniti brez spremembe zakonodaje.
Pri družbah z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), kjer nadzorni svet ni vedno zakonsko obvezen, pa izguba statusa SJI prav tako ne pomeni avtomatične ukinitve nadzornega sveta. Odločitev o njegovem obstoju mora temeljiti na vsebinski presoji glede na obseg in kompleksnost poslovanja, strukturo lastništva, upravljavske potrebe ter druge značilnosti posamezne družbe.
SDH kot upravljavec državnega premoženja ima v okviru Zakona o Slovenskem državnem holdingu tudi vlogo pri vzpostavljanju in spodbujanju učinkovitega sistema korporativnega upravljanja. V Kodeksu upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, ki ga je sprejel SDH, je zapisano, da se v družbah s kapitalsko naložbo države praviloma oblikuje nadzorni svet. Izjeme so predvidene le v posebej utemeljenih primerih, predvsem v manjših ali enostavnejših družbah.
SDH poudarja, da odločitev o ukinitvi nadzornega sveta tudi sicer ni vezana zgolj na status subjekta javnega interesa, ampak zahteva celovito presojo smiselnosti izbranega modela korporativnega upravljanja v kontekstu posamezne družbe, ob upoštevanju določil veljavne zakonodaje.
dr. Dušica Vehovar Zajc
Vodja korporativnega komuniciranja SDH
