Tako zelo visokega plebiscitarnega odstotka najbrž nihče ni pričakoval. Druga zmaga je, da jim je uspelo doseči kvorum, in to ne za par glasov, ampak so ga krepko presegli. Tretjo, najbolj sladko zmago pa jim je podarila vladajoča koalicija, z izjemo SD.
SDS je stranka, ki se ji je pri nas najbolj pogosto očitalo precej nedemokratične pristope. Trenutna koalicija je mandat dobila ravno na podlagi obljub, da bodo odpravili določene nedemokratične postopke. S pozivanjem na neudeležbo so sami pokazali, da so enaki ali pa še hujši. To je bila poteza, ki je bila v politični strategiji največja neumnost. Pravilna bi bila, da bi pozvali volivce na referendum in se zavedali, da se v politiki kdaj tudi kakšno stvar izgubi in da to ni neka blazna katastrofa. Bolj bi se jim izplačalo izgubiti na tak način in minimalizirati to izgubo. Zdaj pa so dali SDS orodje, da jih bo mirne duše opominjal na nedemokratičnost.
Kakih posebnih političnih posledic vseeno ne pričakujem vsaj ne na kratki rok. Zakon je bil pač zavrnjen, vsebinsko gledano gre za minorno zadevo, v tem pogledu se za vlado ne bo kaj dosti spremenilo. Se bodo pa najbrž vendarle morali zavedati, da se je ta samozavest, ki so jo kazali zadnje tedne, mogoče malo zamajala in da bo najbrž potreben kakšen razmislek, kako naprej do konca mandata. Mogoče celo o predčasnih volitvah. S tem, da bi šli hitro na volitve, bi različnim novim silam, ki se pojavljajo, denimo Vladimirju Prebiliču, Anžetu Logarju in podobnim, močno otežili pot do dobrega rezultata. x Delo
