V praksi to pomeni, da je koalicija vnaprej predala boj. Seveda, to gesto je moč braniti ideološko. Mogoče je reči: mi se tega sploh ne gremo. A nemogoče je spregledati sporočila, skritega v tej gesti. In sporočilo je jasno: ne bomo se borili. Leto pred volitvami je to sporočilo absolutno napačno. Do vsaj nekoliko absurdno.
Ker nam je zdaj pa verjetno res že vsem jasno, da je referendum izključno in samo paravan za drugo bitko, t. j. bitko za oblast, za katero se stranki SDS pač ne zdi škoda zastaviti nobene devize, je to sporočilo naravnost porazno in koalicijo bi veljalo vprašati po zdravju. Oblast namreč ni, naj so rezultati zadnjih volitev to komu še tako določno sugerirali, podarjena. Ob nastopu aktualne vladajoče koalicije smo opozarjali: samoomejevanje bo ključni pokazatelj njene resnosti. Prevzemanje odgovornosti takisto. Zdi se, da je koalicija z gesto poziva k bojkotu že preveč jasno pokazala, kako stoji glede obojega.
Referendum je vsiljen, absolutno, in kot institut zlorabljen, drži – toda čez eno leto so volitve. Zdaj se pač v nobenem primeru ni več mogoče izgovarjati na politično nevednost in amaterizem: Golob je dovolj dolgo premier, da govori ta gesta glede njegove politike mnogo več, kot bi tako on kot koalicija želela odkriti, sploh pa leto pred volitvami. To je slaba, nevestna politika, ki ni sposobna razumeti konteksta in ki ne prevzema odgovornosti za lastna dejanja.
