Trije odloki namesto enega skupnega. Zdaj imata občini Kobarid in Tolmin nova odloka, ki sta vsebinsko večinoma enaka, v občini Bovec pa še vedno velja nekdanji skupni odlok. Kako se odstopi od skupnega odloka, ni znano oziroma postopek ni določen, čeprav je za vsako španovijo razumljivo, da obstaja postopek ločitve (pravni, finančni, materialni vidik), zato da so posledice in škoda obvladljiva oziroma čim manjša. V konkretnem primeru so sosedje odšli po francosko in ocene posledic ni bilo, zato je predsezona v bovški občini uničena in na Kobariškem je zelo podobno.
Plačilo pristojbine po osebi in ne več po plovilu. Doslej je bila pristojbina vezana na plovila zaradi rabe vstopno izstopnih mest, saj druge pravne podlage za urejanje plovbe na reki Soči ni bilo. Obstajajo strokovne ocene, da je takšna sprememba zelo vprašljiva oziroma nezakonita, najbolj pa je udarila in prizadela športno-rekreativno dejavnost. Druga novost je, da pristojbino plačujejo tudi potniki na raftih in drugih plovilih, s katerimi jih prevažajo podjetniki po reki Soči, čeprav sami ne izvajajo plovbe. Tudi ta pogruntavščina je sporna, način plačevanja in nakazovanja teh plačil pa je zagotovo nezakonit (nepooblaščeno legitimiranje za pridobitev osebnih podatkov, nakazovanje iztržka pristojbine v občini Bovec na račun pri kobariški občini …).
Različna cena pristojbine na skupni plovbni poti. V skupnem odloku je bila cena dnevne pristojbine 3 evre, po odloku pa je cena v občini Kobarid 10 eur in skokovit dvig namesto postopnosti je povzročil bojkot kajakašev in rekreativcev iz zahodnih držav, ki so bili večinski predsezonski gostje, in to zagotovo ne slabi. V izogib visoki kazni je nujen nakup bovške in kobariške dnevne dovolilnice, kar je skupaj 13 evrov. V sezoni 2025 se je pristojbina v občini Kobarid zvišala za 2,50 €, kar pomeni 15,50 € za plovbo do izstopnega mesta Trnovo 2
Pretirano visoke kazni in nesorazmernost kazni glede na težo prekrška. Utemeljitev za štirikratno povečanje kazni (z 200 na 800 eur), da bodo uporabniki bolj spoštovali določbe odloka, je več kot bosa. Če naredimo primerjavo z vožnjo po avtocesti brez vinjete (300 eur) in kampiranjem na črno (83 eur), gre res za nerazsodno, že kar hudobno početje. Medtem ko je težava z dvigom kazni za črno kampiranje na vsaj 150 eur (spremembo zakona sprejme državni zbor RS), pa z občinskim odlokom upičimo brezobzirno kazen, ne glede na težo prekrška, kar je bilo med uporabniki sprejeto z ogorčenjem in raje preventivno ne pridejo na Sočo, da jim zaradi banalnega prekrška ne splavajo po vodi evrski stotaki.
Rekreativna in gospodarska plovba v istem košu. Za tiste, ki za svoj kajakaški konjiček porabijo veliko časa in denarja (šolanje, nabava plovil in opreme, potovanja, namestitev …), in za tiste, ki s prevozom potnikov po reki Soči služijo lepe denarce, saj gre za dober posel, veljajo enaka merila in med njimi ni nobene razlike. Tudi to je eden od čudaških originalov odloka, ki vse, ki plovejo zaradi lastnega užitka in zdrave rekreacije, obravnava enako kot podjetnike in so zato neupravičeno njegove največje žrtve, čeprav so, kot je večkrat poudarjeno, ključni, večinski in dobri predsezonski gostje in si takšne sovražnosti resnično ne zaslužijo. Namesto da bi spodbujali mlade v Posočju, da se usposobijo za plovbo po reki, kar je eden od pranačinov gibanja po vodi, od drevakov pa vse do Prijonovih plovil iz umetnih materialov, in da se vrnemo v čas izpred trideset let, ko je bovška in posoška mladina množično in vrhunsko obvladovala plovbo s kajaki in drugimi plovili. Kdo pa se bo šolal za kajakaša, če mu kot začetniku zmanjka moči in izstopi izven določenega mesta, pa bo za takšno »grozno« početje »nagrajen« z 800 evri kazni!
Kaj narediti v danih razmerah? Samo čakati na žalosten konec turistične predsezone v Posočju je najslabša možnost. Ukrepati se mora takoj, saj urejanje plovbe in interesov na reki Soči ni samo vprašanje višine pristojbine za rabo določenih mest, temveč veliko več. Je zelo zahtevna in zapletena zadeva, ker se soočajo zelo različni interesi, ki jih ni možno urediti na podmeni »naj se trije župani vsedejo in zmenijo«. Pri pripravi novega skupnega odloka treh posoških občin mora sodelovati stroka, pravna, okoljevarstvena, hudourniška, gospodarska (ribištvo, črpanje gramoza, turizem, plovba po celinskih vodah itn.), izvajalci dejavnosti, uporabniki, poznavalci razmer in državljani (pravica do vode, lastništva, rekreacije, kopanja itn). Prvi in obvezen korak pa je sprememba zakona o plovbi po celinskih vodah (ZPCV). Vsiljena »nora normalnost« pa ne pride v poštev niti pod razno.
Siniša Germovšek, Bovec
