Droge so postale del vsakdana, kokain nekaj običajnega na zabavah, mladi pa se z drogami srečujejo že med šolskimi odmori. Medtem ko nas strokovnjaki opozarjajo na invazijo novih, še nevarnejših psihoaktivnih snovi, ki so nepredvidljive in izjemno nevarne, politika vztraja pri predlogu zakona o rekreativni rabi konoplje, ki odpira vrata gojenju in uporabi.
Kljub temu da je konoplja daleč najbolj razširjena prepovedana droga ter da sta Ljubljana in Koper v evropskem vrhu po njeni uporabi, se zdi, da je politična agenda usmerjena v popolno normalizacijo. Toda večja dostopnost neizogibno vodi v več težav, še posebej pri mladih, ki bodo odraščali z zgrešenim prepričanjem, da konoplja ni droga, in se jim bo zdelo povsem normalno, da si bodo na šolskem dvorišču zvili džojnt, misleč, da bodo s tem izginile vse težave tega sveta. A ne gre le za konopljo in tako imenovane klasične droge. Tudi pri nas si ne moremo več zatiskati oči, da so vse pogosteje prisotni sintetični kanabinoidi, tudi v obliki piškotov, bombonov in v vejpih, katerih vsebnost in moč sta pogosto neznani tako uporabniku kot institucijam. Poleg tega se v Evropi in tudi že v Sloveniji pojavljajo izjemno močni sintetični opioidi, pri katerih lahko že mikrogramski odmerki povzročijo zastoj dihanja.
Smo na kritični točki. Zdi se, da so populistični ukrepi preglasili razum in znanost. Nadaljevanje po tej poti ni znamenje svobode, ampak kolektivna odpoved odgovornosti, za katero bomo vsi plačali visoko ceno. x Nedeljski dnevnik
