To naj bi vzpodbudilo inovativnost in razvoj kot izhod iz krize. In vendar gospodarstvo izkazuje rast in kapital se dobro oplaja. Bogati bi pač hoteli postati bogatejši, tako kot drugje v neoliberalnem svetu. Slovenijo prikazujejo kot najbolj enakostno družbo v Evropi. In imajo prav, v Sloveniji sta enakost, solidarnost visoko v hierarhiji vrednot. Na dejstveni ravni pa smo daleč od tega. Nizke dohodkovne razlike so le privid, ki prikriva velike premoženjske razlike med ljudmi. To se pokaže na primer v dostopu do stanovanj. Stanovanje je postalo zgolj kapitalska kategorija, njegovo socialno bistvo je izničeno. Mladi nimajo dostopa do stanovanj. To sproža njihove odhode na tuje, emigracije, zmanjšuje nataliteto, povzroča upad avtohtonega prebivalstva, frustracije.
In vendar državi, vladi uspeva povezovanje socialnih partnerjev, socialni dialog, na primer ob pokojninski reformi, plačnem sistemu, tudi na drugih področjih sistema, ohranjati in nadgrajevati socialna vzdržna ravnovesja. Kljub zastojem in obremenitvam, Slovenija kot socialni sistem ni v krizi. Slovenija kot socialna država se še vedno ohranja. Država, vlada brani skupnostni, javni značaj zdravstva, šolstva, socialnega in starostnega varstva in vzdržna socialna ravnovesja. Čeprav vanj pronicajo kapitalski interesi, se Slovenija kot socialni sistem ohranja, obnavlja. x Večer v soboto
