Hkrati pa, ne da bi človek zmanjševal inštitut referenduma ter poveličeval demokracijo, ali se opiral »na voljo ljudstva«, vse skupaj dokazuje, da je v našem sistemu nekaj zelo narobe s samim volilnim sistemom, ki zahteva in potrebuje izboljšave. Veliko pa je napačnega tudi s politično kulturo in z »vladanjem« oziroma upravljanjem države – tako pozicije, kot še veliko bolj opozicije. Do takšnega kvazi referenduma sploh ne bi smelo priti. To, da vsem strankam odgovarja nespremenjeno stanje v obstoječih pravnih okvirih, je jasno že več desetletij. Žalostno je to, da ni nikakršnega upanja na izboljšave.
Sicer pa, kar poskuša nekdo podnevi zgraditi, ponoči poruši kakšen princ teme s svojimi pomočniki, ki jih, kot kažejo navedene številke, tudi ni tako malo, da bi človek lahko zamahnil z roko. Torej podcenjevanje rušiteljev ni umestno. To skoraj istočasno delovanje seveda dolgoročno degenerira celoten sistem, razmišljanje in tudi delovanje posameznika.
Sicer pa »glupi narod« (neumno ljudstvo) potrpežljivo vse prenaša. Od vidnega nesoglasja v vladi in političnega sodelovanja predsednika SD Matjaža Hana s predsednikom SDS Janezom Janšo, do vmešavanja »najboljšega ameriškega prijatelja« v naše notranje zadeve.
Tudi predsednica države se ob vsem tem kvazireferendumskem dogajanju le malo prikazuje, kar nekatere spravlja v zadrego. Nikomur več ne zadostuje samo sklicevanje na pravo, brez treznega življenjskega pogleda. Ne torej samo političnega, tudi navadnega, človeškega.
Verjetno bodo vsi politični analitiki vseh strank in opcij razglašali svojo zmago. A vendar smo na neki način izgubili ljudje. Zaupanje. In kakšna je rešitev? Odlično jo je nakazal slavnostni govornik na državni proslavi ob dnevu zmage nad nacizmom in fašizmom, spoštovani Marijan Križman. Velja ga poslušati še enkrat ter predvsem upoštevati.
Sicer pa je bil v nedeljo lep dan.
Miloš Šonc, Grosuplje
