Z njim je skušal izpodbijati ugotovitve v pismu članic Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn in Civilne iniciative Ne vetrnim elektrarnam na Ojstrici (ZCI VE) iz Dnevnika 10. junija, ki so se sicer odzvali na izvirni članek z naslovom Nočno šuštenje, ki kočarja spravi v dobro voljo (Dnevnik, 7. 6. 2025).
Na kratko naj navedem dejstva, ki utemeljujejo, da so trditve GIZ VE napačne in zavajajoče.
Trditev ZCI VE, da v Sloveniji ni ustreznih predpisov za umeščanje vetrnih elektrarn, je točna.
Prvo dejstvo: Ni predpisa za hrup vetrnih elektrarn. Če bi bil, bi ga g. Kapus navedel, pa ga ni.
Drugo dejstvo, ki potrjuje prvega: varuh človekovih pravic Republike Slovenije je 3. maja 2024 zapisal: »V okviru obsežne obravnave problematike okoljskega hrupa s poudarkom na manku regulacije nizkofrekvenčnega hrupa (NF-hrup) ter neustavnosti uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju poleg evidentne kršitve načela pravne države, ki jo velja pripisati Vladi Republike Slovenije in ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE), je ugotovil tudi izjemno pomanjkljivo sodelovanje resorjev te veje oblasti. Še posebej skrb vzbujajoče je podcenjevanje ustavnega sodišča in odsotnost sposobnosti samorefleksije MOPE, kar je povsem nerazumno in nesprejemljivo.«
Tretje dejstvo, ki potrjuje prvega: že leta 2014 so se prebivalci pod vetrno elektrarno (VE) Dolenja vas pritožili inšpekciji, da jim hrup VE med drugim ne da spati ali jih budi sredi noči. Inšpektorji so povedali, da ne morejo ukrepati, ker ni predpisov o hrupu VE. Torej naj ljudje trpijo 20 let, kot je življenjska doba vetrnic?
Gre za vsemu svetu znan nizkofrekvenčen hrup vetrnih elektrarn, ki vsebuje tudi infrazvok, oba prodirata skozi zaprta okna zaradi njunih fizikalnih lastnostih in tega ni v naših predpisih. Na Mednarodnem posvetu o hrupu vetrnih elektrarn v Ljubljani (2020) so bile predstavljene tudi meritve tega hrupa iz vetrnice (2,3 MW) le 850 m stran od Dolenje vasi, ki je dosegel 70 decibelov (brez filtra A). In Dravske elektrarne Maribor hočejo zgraditi kar tri vetrnice, vsaka preko 6 MW, le nekaj sto metrov od bivališč, naselja in kmetij na Ojstrici oz. Košenjaku nad Dravogradom. Popolnoma odveč, saj imajo v načrtu okrepitev hidroelektrarne Formin, kar bi morala presoja vplivov na okolje vsebovati pod poglavjem alternativne rešitve, pa ne vsebuje. Zakaj?
Vsaki dve leti poteka tudi mednarodna konferenca o hrupu vetrnih elektrarn. V Nemčiji je preko 600 civilnih iniciativ proti vetrnim elektrarnam. Čudno, ne? Ljudje se celo izseljujejo zaradi vetrnic. Ali želi g. Kapus tako odgnati tudi naše prebivalce z domov?
Četrto dejstvo: obstoj tega hrupa in prodor skozi zaprta okna je znanstveno dokazal že leta 1987 dr. Kelley iz ZDA v posebni študiji za Department of Energy (DOE) na pritožbe prebivalcev do 3 km daleč od 2 MW vetrnice. Med drugim je ugotovil najbolj zdravju škodljiv pulzni hrup v tem območju, ki seže tudi do 100 decibelov (brez filtra A), ko gre krilo vetrnice mimo stebra.
Naj ob tem samo omenim, da je navajanje nivojev hrupa VE v dBA, kar se pojavlja v presojah vplivov na okolje, goljufija. A je oznaka za filter A, ki odreže, ne meri nizkofrekvenčnega hrupa VE (pod 200 Hz), še posebej neslišnega infrazvoka, s škodljivimi vibracijami na naš organizem pod 20 Hz. V tem območju pa so lastne frekvence notranjih organov, ki tako doživljajo škodljiva resonančna nihanja in odtod zbujanje, stres, glavoboli, stiske v prsih, višanje pritiska in drugo.
Peto dejstvo: Ni predpisov o najmanjši razdalji vetrnic do bivališč, šol, vrtcev, delovnih mest. Če bi bili, bi jih g. Kapus navedel, pa jih ne more, ker jih ni.
Na avstrijskem Koroškem so že leta 2016 sprejeli minimalno razdaljo 1500 metrov. Hrup skupine vetrnic večjih moči seveda seže še mnogo dlje. Mednarodno društvo Alpe Adria Green je zahtevalo v javni razpravi oddaljenost 5 km.
In, g. Kapus, vse presoje vplivov na okolje, ki jih navajate, so neveljavne, ker ne upoštevajo hrupa vetrnih elektrarn in minimalne razdalje. Presoje bi morale zahtevati od države, da nemudoma sprejme omenjene predpise, po javni razpravi, v skladu z Aarhuško konvencijo. Državni prostorski načrt za VE Ojstrica sploh ne bi smel biti sprejet.
Če povzamem: ker ni predpisov, so prebivalci v brezpravnem položaju, več kot 30 let po osamosvojitvi. Imamo pravno praznino, kršena je ustava RS v 2. členu, da je Slovenija pravna država, pa 72. člen ustave o pravici do zdravega okolja in 71. člen (varstvo zemljišč), s katerim »država skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalstva na gorskih in hribovitih območjih« ter še več drugih zakonov ter človekovih pravic prebivalcev (poziv varuha).
V posmeh je uvod prispevka g. Kapusa, da GIZ spoštuje pravice prebivalcev. Če bi jih, bi takoj ustavil svoje ambicije, da se posluži bogatih subvencij in mastnih marž proizvajalcev vetrnih elektrarn. Kljub temu, da so v KS Senožeče, s potrditvijo občinskega sveta občine Divača, prebivalci na referendumu sklenili, da nočejo vetrnic, vztraja pri načrtih gradnje VE na tem območju. Takoj je treba ukiniti subvencije za vetrnice, saj gre za izventržno izkrivljeno ekonomijo. Pa bomo videli, koliko bo še investitorjev v VE.
mag. Tomaž Ogrin, Ljubljana
