Nedavno je bila objavljena zaskrbljujoča ugotovitev, da je Ljubljana med najslabšimi mesti po onesnaženosti zraka in da imajo prebivalci prestolnice pričakovano življenjsko dobo eno leto krajšo (!), kot je slovensko povprečje. To naj bi bila posledica onesnaženosti zraka, ki je posledica, saj vemo česa, predvsem prometa, številnih kurišč in geografske lege. In kljub temu, da to vemo, delamo stvari, ki jih noben pameten in v prihodnost usmerjen narod ne bi počel. Dasiravno nisem strokovnjak za urbanistično načrtovanje, si bom drznil komentirati pretekle, sedanje in tudi bodoče odločitve mestnih urbanistov.
Takorekoč v živo sem spremljal razvoj Ljubljane od poznih petdesetih let dalje. Narejeno je bilo res veliko dobrega na raznih področjih, pa tudi mnogo slabega. Dotaknil se bom le nekaj slabih odločitev, ki so za dolgo let bistveno skazile »najlepše« mesto na svetu.
Okrog leta 1960 se je pričelo načrtovanje in kmalu tudi izgradnja sedanje glavne stavbe UKC tik ob že prej zgrajeni Polikliniki. Temu je sledila izgradnja številnih drugih za slovensko zdravstvo zelo pomembnih objektov. Naj omenim samo novo porodnišnico, Medicinsko fakulteto, Onkološki inštitut, Pediatrično kliniko, Nevrološko kliniko in nekaj manjših. Nazadnje pa smo zgradili novo urgenco, ki jo glavno mesto nedvomno potrebuje. Problem je le, ali je bila smotrna odločitev na tej lokaciji in sedaj. Še danes mislim, da bi prejšnja urgenca služila svojemu namenu še vsaj 10–20 let, če bi v njej potekala zgolj in le prava urgenca.
Avtor tega prispevka je v svoji naivnosti, da lahko karkoli svetuje, zavedajoč se kratkovidnih odločitev takratnih vladalcev še v fazi snovanja nove urgence, opozarjal, da je nova urgenca na tej lokaciji, ki je z vseh strani težko dostopna, nesmiselna in da jo je treba graditi čim bližje cestnega obroča, železnice in letališča, hkrati s postopno izgradnjo novega kliničnega centra. Če je UKC že tu, kjer je, potem bi moralo biti območje med Ljubljanico in železnico ter praktično centrom mesta rezervirano zgolj in le za potrebe zdravstva. A kljub temu v bližnji okolici rastejo novi stanovanjski objekti, ki so oddaljeni od UKC zgolj nekaj deset metrov. Kdo je to odobril, niti ni pomembno, pomembno je le, da nam ni dosti mar, v kakšnem okolju imamo bolnišnice. Če kaj, potem zdravstvene in izobraževalne ustanove potrebujejo zdravo in mirno okolje, ki jih je v bližnji okolici Ljubljane vse polno, pa ne mislim na Tivoli, Rožnik ali Golovec, ki smo jih že tako ali tako dodobra devastirali.
Da je okolje UKC Ljubljana vse prej kot zdravo, kaže že to, da pet (!) linij mestnega prometa dobesedno pelje skozi UKC – pa kje je še ves ostali promet! Mislim, da o škodljivosti izpušnih plinov in hrupa ni treba izgubljati besed. Na veliko govorimo o onesnaženosti zraka v Ljubljani, zapiramo center mesta, ne storimo pa tistega, kar bi bilo v danih okoliščinah mogoče razmeroma hitro storiti.
V enem prejšnjih prispevkov sem omenil, da bi bilo treba območje UKC postopoma zapreti za tranzitni promet. Na omenjeni predlog seveda ni bilo nobenega odziva, pa dvomim, da do tistih, ki odločajo v mestnem svetu, ta pobuda ni prišla. Za ponazoritev teh trditev, ki niso izvirno moje, naj navedem misli iz knjige Poslanstvo slovenskega zdravnika iz leta 1965. Na strani 371 je poglavje arhitekta Draga Mušiča z naslovom Zasnove kliničnega centra Ljubljane. V podpoglavju Urbanistični program medicinskega centra na strani 399 v drugem odstavku piše, citiram:« S stališča kliničnega centra bi morala biti Zaloška cesta zaprta za ves tranzitni promet.«
Zato, spoštovani župan, ne govoriti o najlepšem mestu na svetu, ker tega ne pomenijo grad, stolna cerkev, magistrat, Stožice, mostovi čez Ljubljanico, garaža pod Kongresnim trgom, nekaj novih hotelov, ampak skladen in premišljen razvoj mesta, ki bo temeljil na načrtovanju za več desetletij ali celo stoletij naprej, ne oziraje se na trenutne take ali drugačne koristi posameznikov in skupin, pa naj to stane, kolikor hoče.
Na koncu pa mislim, da o bodočnosti prestolnice ne more in ne sme odločati le mestni svet na čelu s katerim koli županom, ampak je to pristojnost in dolžnost države, dokler je Ljubljana njeno glavno mesto.
prim. dr. Marjan Fortuna, Kranj
