(Zlasti) naša politična desnica ne uporablja zgolj običajne politične taktike, ampak tudi različne vrste sprevrženih dejanj, da bi z njimi okrepila svoj vpliv. Namesto zdrave konkurenčnosti smo priča njenemu manipulativnemu početju, da bi se prikazala kot edina prava izbira za oblast, po drugi strani pa očrnila nasprotnike in njihovo delo.
Kako ji to sploh uspeva? Na primer z mobilizacijo in podporo volilne baze, s selektivnim poročanjem njenih medijev, s pogostim odpiranjem tematike kulturnega boja (partizani vs. domobranci, migracije, LGBT in pravice) in z uporabo groženj ter kriz (SDS in deloma NSi pogosto grozita – migracije, EU politike, vojna v Ukrajini, energetska kriza –, ob tem pa realne rešitve zamenjata s propagando).
NSi se poskuša prikazati kot zmerna krščanska demokracija, kot »razumna desnica«, njihova komunikacija je manj agresivna, bolj v obliki prijaznih kampanj (npr. »mlade družine«, »podjetništvo«), a hkrati nasprotujejo večini naprednih pobud. V določenih primerih prevzamejo retoriko SDS (npr. pri družinskih vprašanjih, LGBT, šolski politiki), v praksi pa pogosto dvolično glasujejo enako kot SDS, da skupaj ustvarjajo pritiske. Obe stranki sta tudi močno povezani z RKC, kar se izrablja za politično mobilizacijo vernikov in včasih/pogosto za prepletanje verskih in političnih interesov.
Naj izpostavim politični vpliv SDS preko medijev. Nova24TV, Demokracija, Škandal24, portal Moja Dolenjska, e-maribor …, vsi so del njene mreže (lastniško ali vsebinsko). So orodje politične propagande, kjer se novice prikazujejo selektivno, pogosto z dramatičnimi naslovi (»grozi nam invazija migrantov«, »vlada nas ropa«, »levica uničuje Slovenijo«). Napadajo nasprotnike (npr. Goloba, SD, Levico) ter s tem ohranjajo občutke ogroženosti (migracije, LGBT, EU regulacije …). SDS uporablja podobne komunikacijske metode kot madžarski Fidesz (Orbán), s katerim ima tudi finančne povezave (npr. madžarski kapital v Nova24TV). NSi nima takega medijskega zaledja, a se vedno pridruži SDS-ovi retoriki, ko ji to koristi.
Ne smemo pozabiti na družbena omrežja in na to, kako se SDS, a ne samo oni, povezuje s t. i. »troli«, ki množično komentirajo, »všečkajo« in širijo sovražne in druge gnile vsebine iz SDS-ovega medijskega omrežja. Gotovo se spomnite tudi različnih »Kopriv«. Cilj je ustvarjanje vtisa, da ima SDS veliko večjo podporo, kot jo ima dejansko, in da je javno mnenje »na njihovi strani«.
Posebno poglavje je serijsko vlaganje interpelacij brez resnih dokazov, zgolj za blokado dela DZ in propagando. NSi se praviloma ne izpostavlja kot pobudnica, a večkrat podpre SDS-ove interpelacije, kar daje vtis enotnosti desnice. Namen je ustvarjanje vtisa, da je vlada nesposobna, skorumpirana ali nevarna, čeprav interpelacija potem v praksi pade zaradi glasov vladajoče večine. Že sama vložitev interpelacije povzroči medijsko pozornost, kar opoziciji omogoča, da svojo agendo razširi v javnost, tudi če politično ne doseže ničesar.
Referendum kot manipulacija se uporablja za zavlačevanje zakonov, mobilizacijo volivcev in ustvarjanje občutka, da vlada dela proti ljudem. Primer: vlaganje pobud za referendume o zakonih, ki so bili za vlado politično pomembni (npr. o RTV zakonu, o dolgotrajni oskrbi, o spremembah zakona o vladi …).
NSi se običajno pri teh referendumih ne postavi odločno proti SDS, da ne bi izgubila podpore konservativnih volivcev. Če še povzamem: referendumi, interpelacije, ustavne presoje pomenijo zavlačevanje zakonodaje, mobilizacijo volilne baze s sporočilom »mi smo edini branik proti slabi vladi«, medijsko propagando – že sama napoved interpelacije/referenduma je dovolj, da polni naslovnice njihovih medijev in ustvarja krize – stalna blokada in konflikt pa krepita občutek, da je država v kaosu, kar koristi opoziciji. Državotvornost pa taka.
Polona Jamnik, Bled
