V resnici na koncu nisem vedela, ali gre pri vsem za namerno poenostavljanje pomena zrelega (odraslega) gozda, za razlago upravičenosti posekov, ki se čedalje pogosteje dogajajo, ali enostavno za podcenjevanje naravoslovnega znanja čisto povprečno izobraženega človeka.
Edina poštena stvar je naslov- Mladi gozd opravlja skoraj vse funkcije kot odrasli. Poudarek in bistvo je v skoraj vse funkcije pri tem, da so tiste najpomembnejše v naštevanju in razlagi žal ostale prezrte. Naj jih samo v nekaj točkah naštejem in opozorim na njihov pomen, na lastnosti velikih zrelih dreves v primerjavi z mladjem.
1. Zrelo drevo (odrasla bukev) s svojo veliko krošnjo proizvede toliko kisika, kot ga v letu dni porabi 10 ljudi in proizvodnja kisika pri majhnih drevesih je v primerjavi z njo zanemarljiva.
2. Koreninski preplet zrelega drevesa predstavlja izjemno »armaturo«, ki več kot učinkovito preprečuje erozijo in je koreninski sistem mladja praktično ničen.
3. Protivetrna zaščita velike krošnje je ob vremenskih ujmah več kot očitna.
4. Krošnje in debla zrelih dreves predstavljajo življenjski prostor za številne živali(veverice, polhi, žolne …) in s tem omogočajo življenjsko raznovrstnost. Le kam naj spletajo gnezda v meter ali dva visokih mladikah ? Prevladujoči mladi gozd torej pomeni veliko siromašenje biotske raznovrstnosti.
5. Veliko drevo uskladišči neprimerno več ogljikovega dioksida (9400 litrov/dan), in s tem blaži posledice čedalje večjega očitnega segrevanje ozračja.
6. Velika drevesa v procesu transpiracije močno blažijo vročino in vlažijo zrak.
7. Ujete padavine v krošnjah velikih dreves počasi polzijo v tla in blažijo erozijo - hudourniki zato nimajo takšne razdiralne moči.
Funkcije, ki so več kot izjemnega pomena mladi gozdovi zanemarljivo in komaj zaznavno opravljajo.
Mladi gozd prav v teh najpomembnejših funkcijah ni skoraj enak kot odrasli gozd in nikoli ne more nadomestiti zrelega gozda.
Doktrina pretiranega pomlajevanja slabi vse prej naštete pomembne funkcije, ki jih učinkovito opravlja le zreli gozd. In gozd ni njiva, kjer lahko letno menjavamo posevke, za njegovo zorenje so potrebna desetletja. Vse pretirano pomlajevanje in podiranje zrelih dreves pa vodi tudi v misel, da sta od vsega pomembnega, kar predstavlja gozd in terja našo skrb in pozornost, postala najpomembnejša les in dobiček.
Mira Kofler, Škofja Loka
