Kjer je bila v posameznem območju odprta sodna zadeva po ZVetL, tam je imela (in ima še vedno) občina moratorij za nadaljnje urejanje neurejenega nepremičninskega stanja javnih površin (zaznamba v zemljiški knjigi). To je pomenilo tudi moratorij na razglasitve statusa »grajenega javnega dobra«, izvzetega iz pravnega prometa, urejenega na podlagi pravilno evidentiranih zemljiških ter gradbenih parcel posameznega pozidanega – zazidanega – območja, skladno z dejanskim in legalnim stanjem. Tako stanje je omogočilo malverzacije tipa špekulativnih nakupov zasebnika Gjure.
Po zakonu (ZVetL) se v postopke sploh ne vključuje evidence zbirnega komunalnega katastra, kamor sodijo poleg komunalnih vodov tudi urejene zunanje površine (predvsem vse javne prometne površine), tlakovane in parkovne, ter naj bi sodile tudi športne in zelene površine. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora omenja »infrastrukturo za gospodarjenje z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja«, to so omrežja in objekti, namenjeni gospodarjenju z naravnim bogastvom, ter omrežja in objekti, namenjeni varstvu okolja, oziroma »druga omrežja in objekti v javni rabi«. Obe kategoriji se namreč urejata – naj bi se! – v okviru »gospodarskih javnih služb«, večinoma na lokalni ravni.
Pravilnik še določa, da se podatki o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture vodijo v katastru gospodarske javne infrastrukture. Vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture zagotavljajo občine in ministrstva, upravljavci gospodarske javne infrastrukture. In še, da se zbirni podatki o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture vodijo v zbirnem katastru v topografski bazi. Zbirni kataster vodi geodetska uprava. Zbirne podatke o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture prevzame geodetska uprava v zbirni kataster iz katastrov gospodarske javne infrastrukture, ki jih vodijo občine oziroma ministrstva.
Stanovanjske soseske, zgrajene v dobi socializma, so bile urejene z izrazitim socialnim poudarkom, torej z javnimi ureditvami okoli večstanovanjskih stavb, te pa so se tržile z elementi etažne lastnine, s pripadajočim stavbiščem, redko kdaj pa s pripadajočimi zunanjimi funkcionalnimi površinami, saj jih zaradi javnosti ureditev okolice niso potrebovale. Vse navedeno praksa izvajanja ZVetL negira, čeprav osnovni zakon ZVetL sam tudi izpostavlja pomemben odnos z razmerami »iz časa gradnje«, kamor sodi tudi pravilno izvedena parcelacija legalno grajenega stanja (po novem bo sicer vse »legalno«, od leta 1995 nazaj!).
Kot sicer prostorsko urejanje nima nadzora, ga nima tudi geodetsko evidentiranje – velja »zakon divjega zahoda«, tržni odnosi, uradniška malomarnost in nedoslednost pa se dopušča brez posledic. »Pravna država« po slovensko. Posledično tudi »evidentiranje nepremičnin« – z obdavčitvami vključno – po slovensko.
Ravnokar je v obravnavi nova sprememba paketa prostorsko-gradbene in povezane zakonodaje, vse s ciljem odprave »administrativnih ovir« – predvsem dobra za uzurpatorje prostora ter v škodo reda ter pravne varnosti prizadetih ostalih uporabnikov prostora in tudi, ali predvsem, javnosti.
Lipnik Martina, u. d. i. a., Ljubljana
