Zavedam se, da taka naša drža ne bo spremenila sedanje miselnosti vladajočih politikov v svetu, ki večinoma niso nikoli izkusili gorja, ki ga prinašajo vojne. A šteje vsak korak. Verjeti moramo, da bodo ti koraki nekoč prerasli v pohod množic, ki bodo rekle: Dovolj je! Ne počnite tega v našem imenu! Za to nimate našega mandata. Ne morejo nas vseh preprosto preslišati.
Tudi v Sloveniji govor o miru in uporu v delu politike ni zaželen. Mirovništvo postaja skorajda že psovka. A nekaj potez slovenske politike na mednarodnem prizorišču, s stališči predvsem predsednice republike, predsednika vlade in zunanje ministrice, kažejo dovolj samozavesti in poguma in je vendarle obetavnih. Ostajam optimist. Verjamem, da je prihodnost človeštva mogoča v mirnem sobivanju, brez spodbujanja sovraštva, ki konča v vojni, zločinih in genocidu.
Naj končam s staro resnico, da je vojna poraz politike. Zato si nikakor ne želim poraza politike. Še posebej ne ob vseh sedanjih izzivih. Upam zato, da bodo ljudje, ki jim bomo tudi v prihodnje zaupali upravljanje z državo in blaginjo našega naroda in vseh državljanov, na teh zgodovinsko najpomembnejših razpotjih dovolj trdni glasniki uspešne politike. Politike miru. Premislimo o tem, ko se bomo spomladi odpravili na volišča.
Govor na slavnostni akademiji v Celju ob 80. obletnici osvoboditve in vrnitve ukradenih otrok v domovino
