Petnajstega maja je bil torej mednarodni dan družin, ki ga je leta 1993 proglasila generalna skupščina OZN. Letošnje vodilo bi naj bilo oblikovanje ciljev družinske politike za trajnostni razvoj. Izhodišče je seveda družina kot temeljna oblika človeške civilizacije, ki je odvisna tako od notranjih odnosov kot od odnosa družbe do družine. Osnovna naloga obeh – tako staršev kot predvsem šol – pa je oblikovanje in prenašanje vrednot mladim članom družine oziroma bodočim članom družbe.
In kje smo danes s temi vrednotami, denimo poštenostjo, solidarnostjo, strpnostjo, spoštovanjem, enakopravnostjo, identiteto itd.? Vsak dan in kar naprej gledamo vojne, pobijanje, pravila močnejšega, brezobzirnost, hujskaštvo in edino vrednoto – bogastvo z denarjem. Žrtve tega razčlovečenja pa so v največji meri prav mladi člani družine.
Pa poglejmo še eno najpomembnejših vrednot, to je odnos do lastnega jezika in kulture. Že zadnji referendum, ko so nam politiki – eni z bojkotom, drugi z lažmi – zapravljali naš denar, pove o tem dovolj. In ta poniževalni odnos do jezika in kulture se stopnjuje od naše osamosvojitve dalje. Gre za amerikanizacijo slovenske družbe. To sta prav pred dnevi lepo opisali novinarki v člankih »Good morning Slovenia in Ameriška kultura je del vsakdanjika, ali temu sploh lahko kljubujemo?«. Tudi ministrstvo za kulturo je pravkar objavilo vabilo za oblikovanje nove petletne resolucije o jezikovni politiki Slovenije. Ampak zakaj potrebujemo jezikovno politiko, če politiki že od osamosvojitve dalje izvajajo proameriško kulturno jezikovno politiko? Pika na i je letošnja uvedba prisilnega pouka angleščine v vse prve razrede osnovnih šol. Bile so predlagane tudi drugačne rešitve (npr. materinščina-mednarodni jezik-tuji nacionalni jezik), vendar to očitno ni v interesu politike. Resolucija o nacionalnem programu jezikovne politike je torej nepotrebna, potrebna pa je razprava o hlapčevanju, skritih interesih, lobijih, janičarjih, korupciji (moralni ali materialni).
Ja, vsaj za en dan se spomnimo na mednarodni dan družin – tudi slovenskih?
Janez Zadravec Klugler, Maribor
