Naj osvežim spomin: da bi vladajoče malo dregnili, da bi nehali z zavlačevanjem, so v Glasu ljudstva spisali svoj zakon o zdravstveni dejavnosti, v njihovem imenu sta ga v DZ vložila poslanca Mojca Šetinc Pašek ter Miha Kordiš. Uspelo jim je v tem, da je zdravstveno ministrstvo le »rodilo« svoj zakon, ki pa ga je »popravljalo«, oziroma ga je vsakokrat kvarilo na želje ter zahteve zdravstvenih organizacij in zasebnikov. (Temu se ravno ne čudim, če pomislim na ministričinega svetovalca Dorjana Marušiča, lastnika koncesijskega podjetja, ki menda skrbno pazi na svoje koristi.) Zdaj je ta vladni zakon končno pripravljen za parlament, a kaj, ko ga je zakon nevladnikov, na vrsti pred njim, pri tem oviral. Z zanimanjem sem čakala, kaj bo in nemalo sem bila presenečena, da ne rečem razočarana, ker so ga predstavniki civilne družbe na prošnje koalicijskih poslancev 15. januarja umaknili iz procedure. Nato me je potolažilo zagotovilo, da so se poslanci hkrati zavezali, da bodo upoštevali nekaj njihovih najpomembnejših zakonskih predlogov za ohranitev javnega zdravstva. Recimo, da koncesionarji iz dejavnosti, plačanih iz javnih sredstev, ne smejo ustvarjati dobička, tako, kot so počeli do zdaj; naj bodo podjemne pogodbe namenjene za stimulacijo popoldanskega dela v ustanovi in ne da se milijoni izplačujejo za opravljanje rednega dopoldanskega dela v času te dolge, nemoralne stavke; prepoved »dvoživkarstva« za predstojnike oddelkov, ker so oddelki – organizacija dela, nabava potrebne opreme, aparatov …– njihova skrb in prioriteta; za dnevne bolnišnice, za katere se zavzemajo zasebniki, ni nobene potrebe. Zdaj je vse odvisno od poslancev. Seveda koalicijskih, SDS in NSi bi itak vse porinile v bogata nedrja zasebnikov.
Lahko poslancem Svobode, SD in Levice (še) zaupamo? Bodo klecnili, pokimali samo vladnim predlogom in pozabili na obljube? V »igri« je veliko več kot njihova pokončnost, je ustavno zagotovljena pravica do zdravja za vse in ne samo za bogate. Upam, da zmorejo toliko morale in modrosti, da ne bodo podlegli zavajanju s strani raznih lobijev. Če že ne zaradi nas, ampak zaradi samih sebe. Zaradi lastne prihodnosti. Desnica že govori o »novi pomladi«. Njihova zaščitnica Rosvita Pesek tudi zaključuje Odmeve s primerjavo sedanjosti (zaradi števila strank) z opevano »pomladjo« nekoč. Morda se motim, a zdi se mi, da si bo koalicija s pozitivnimi spremembami v zdravstvu povrnila zaupanje. In spoštovanje?
O spoštovanju je zlasti zadnje čase veliko govora. O spoštovanju institucij – sodne veje oblasti, funkcij predsednice države, spoštovanje eden do drugega … Ko bi vsaj spoštovali z zakonom predpisana pravila. Nekateri pa si zaželijo, kar jim ta hip ne pripada, če upoštevamo definicijo o spoštovanju, zapisano v SSKJ: spoštovanje je »zelo pozitiven odnos do koga zaradi njegove moralno utemeljene veljave, vrednosti«. Gospodarskemu ministru Hanu svetujem, naj ima to pred očmi, ko se pritožuje, da si SD zasluži več spoštovanja. Je pozabil na njene nedavne afere? Ali misli, da bomo spoštovali njegovo »socialno« politiko do gospodarstva? Ali njegova namigovanja med vrsticami, da bo treba že leto in pol pred koncem te vlade prekiniti s sodelovanjem, in začeti »strankarski boj«? Ali to njegovo izjavo, da je Kučan marsikaj dobrega povedal, a stranka se bo na koncu odločila za to, kar je za državo dobro? A za veliko koalicijo, gospod Han?
Polona Jamnik, Bled