Menda je KPK samoiniciativno in na osnovi poročanja medijev naredila analizo dela zdravnikov le v UKC Ljubljana in Maribor. Ni pa preiskovala konkretnih primerov dodatnega dela ter se do njih ni opredeljevala. A ravno konkretne številke bi morale biti osnova za take in ne kar posplošene trditve, sicer je bila analiza povsem brez pomena.
Čeprav analiza KPK v prvem odstavku omenja delo zdravnikov, zobozdravnikov ter ostalih zdravstvenih delavcev, pa je v nadaljevanju besedila omenjeno samo delo zdravnikov. In kdo lahko presoja, da obstaja tveganje pomanjkljivega nadzora dodatnega dela in tveganje za slabšo kakovost? To je namreč zapisano v ugotovitvah. Da v javnih zavodih mnogi delajo tudi po dvesto in več ur mesečno, pa nikogar ne zanima. A delajo zato, ker jih je marsikje premalo in ne zato, ker bi to hoteli, saj bi v primeru, če bi se držali zakonsko določenih omejitev, marsikatera dejavnost obstala, ali pa bi bila zelo okrnjena. Edini, ki lahko presojajo rezultate dela zdravnikov v rednem in dodatnem delu, so strokovni krogi (lahko tudi neodvisni) in seveda pacienti. Sicer pa je treba vedeti, da se morajo zdravniki tudi po štiri do šestletni specializaciji stalno izobraževati in vsakih sedem let obnoviti licenco.
Ko nekateri politiki tako zlahka trdijo, da nekateri zdravniki v svojih delovnih organizacijah delajo malo ali celo nič (ponovno brez konkretnih številk), potem je obravnava bolnikov, če sem malo ciničen, lahko celo bolj varna. Seveda je taka trditev neumnost in ne temelji na konkretnih podatkih. In kaj je v dopolnilnem delu zdravnikov koruptivnega? To, da delajo?
In še dobronameren nasvet. Ali ne bi vzeli pod lupo dela vseh javnih uslužbencev vključno s funkcionarji? Ugotovitve bi bile zelo zanimive.
Marjan Fortuna, Kranj
