Ravnanje teh držav danes opisujemo kot sostorilstvo v genocidu nad Palestinci v Gazi. Najvidnejšo vlogo imajo ZDA, ki Izraelu nudijo vsestransko vojaško pomoč in politično podporo. Vendar se tudi odnos Unije do genocida v Gazi bistveno ne razlikuje od ravnanja ameriškega predsednika Trumpa. Tožbi Južne Afrike proti Izraelu zaradi genocida v Gazi se je v prizadevanjih za zaščito palestinskega prebivalstva in za spoštovanje konvencije o genocidu izmed članic Unije kot intervent pridružila le Španija.
Na podlagi dokazov, ki jih je sodišču predložila Južna Afrika, je januarja 2024 meddržavno sodišče v Haagu izdalo nalog za prijetje (aretacijo) dveh izraelskih politikov, predsednika vlade Benjamina Netanjahuja in bivšega obrambnega ministra Noava Galanta. Sodišče je ugotovilo, da sta odgovorna za vojne zločine (lakota kot vojna strategija, sistematično ubijanje, napadi na civiliste, onemogočanje nujne pomoči civilnemu prebivalstvu) in zločine proti človeštvu (iztrebljanje, preganjanje, nespoštovanje, nedostop do osnovnih dobrin, kot so voda, hrana in elektrika).
Uveljavitev osebne odgovornosti je v sodno prakso prinesel Nürnberški proces. Prvič v zgodovini so bili v tem procesu na zatožno klop poleg držav in narodov postavljeni tudi voditelji držav, odgovorni za vojne zločine, zločine proti človečnosti in zločine proti miru. Konec genocida v Gazi pomeni, da se bodo pred mednarodnim sodiščem znašli posamezniki, odgovorni za naštete zločine. Temu namenu sledi nalog meddržavnega sodišča za aretacijo izraelskih politikov. Vendar se to ne bo zgodilo, dokler zahodne države podpirajo Izrael ne glede na vojna hudodelstva, ki jih ta izvaja nad Palestinci v Gazi in na Zahodnem bregu.
Članice EU lahko odločilno vplivajo na ustavitev genocida v Gazi. Sprejeti morajo odločitve, ki prinašajo prekinitev vsakršnega sodelovanja in nudenja pomoči judovski državi. Vrhunec dvolične politike so po odločitvi sodišča v Haagu izjave nekaterih evropskih politikov o tem, da je predsednik izraelske vlade, obtožen vojnih zločinov, dobrodošel gost. Države članice Unije bi morale ravnati podobno kot Slovenija. Poleg tega, da je dva ministra razglasila za nezaželeni osebi in prepovedala uvoz, izvoz in tranzit orožja v Izrael in iz njega, je pred dnevi kot prva evropska država uvedla tudi gospodarske sankcije. Prepovedala je uvoz blaga, ki izvira iz nezakonitih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju.
Genocid v Gazi je javnosti razkril pravo podobo Unije. V primeru Gaze njene vrednote, kot so človeško dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in temeljne svoboščine, nimajo odločilne vloge. Sporazum med EU in Izraelom vsebuje 2. člen, ki določa, da morajo odnosi temeljiti na spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih načel. Po mnenju odbora zunanjih ministrov EU z dne 15. 7. 2025 doslej 80 tisoč ubitih Palestincev, od tega 17 tisoč otrok in 100 otrok, umrlih zaradi lakote, niso dovolj tehten razlog, da bi EU začasno suspendirala sporazum EU-Izrael in sprejela kakršne koli ukrepe proti judovski državi.
Janez Krnc, Litija
