Za pisanje trilogije Bobri, ki je izšla v Slovenčevi knjižnici med letoma 1942 in 1943, se je pripravljal deset let. V prvem delu knjige je opisal kolišče Brkatega Soma ob današnjem Botaničnem vrtu, kjer so odkrili oplet iz debelega vejevja (ribolovna past ali preostanek zgradbe), bronasto bodalo, fibulo v strugi Ljubljanice in kole, najdene na Špici. Jalnov izbor lokacije kolišča Brkatega Soma ob izlivu jezera v Ljubljanico je samoumeven. Tod je potekala pradavna Jantarjeva pot od Baltika v Sredozemlje, pa tudi trgovska rečna pot od Vinče, zibelke evropske civilizacije, po Donavi, Savi in Ljubljanici in naprej čez Barje do Jadranske obale. Lokacija naselbine Jalnovega kolišča Brkatega Soma ob pisanju knjige še ni bila dokazana.
Seveda nihče ne pozna imena te pomembne naselbine na Špici. Toda za »najpomembnejše arheološko najdišče v Ljubljani«, kot ga je imenovala takratna ministrica Majda Širca, je ime »kolišče Brkatega Soma«, kot ga je imenoval Jalen, primerno. Naj pa se na tem mestu navežem na članek z zgornjim naslovom na to temo, ki ga je 29. avgusta v Dnevniku objavila Neža Mrevlje.
Zgodba se prične 10. junija 2009 z objavo občinskega (MOL) projekta rekreacijskega parka Špica, sanacijo desnega brega Ljubljanice in levo brežino Gruberjevega kanala. MOL za gradbeno dovoljenje ni zaprosila, cena izvedbe projekta v 1. fazi je bila 2,6 milijona evrov. Matjaž Novšak je avgusta 2009 opravil 34 jedrskih vrtin na Špici in ugotovil izredno bogato koliščarsko najdišče in nanj opozoril projektante, MOL, ZVKD in MGML-Mestni Muzej. V decembru je MGML izvedel sondažni izkop, ki je potrdil izredno najdbo.
V decembru 2009 sva s kolegom Kerševanom obiskala najdišče na Špici. Odrezani koli kolišča in kamnite plošče so ob izkopani sondi ležali vsepovsod. MGML, ki je opravil sondažni izkop, ni imel nobenega namena ohraniti arheološko najdišče in situ. Izdelala sva idejni projekt zaščite in predstavitve kolišča na območju sondažnega izkopa velikosti približno 30 m2 in situ na Špici z uporabo zavrženih ostankov in arheološke dokumentacije MGML.
Zato sva 3. 2. 2010 idejni osnutek predstavila županu MOL Zoranu Jankoviću, na ZVKD pa Borisu Vičiću in na MGML Ireni Šinkovec in Blažu Peršinu. Župan je dejal, da odločitev prepušča stroki, stroka pa je predlog zavrgla z navedbo, da je nemogoče ohraniti moker les in situ, a zagotovila, da nadaljnjih izkopavanj na Špici ne bo. Odločevalcev nisva prepričala navkljub navedbi o zaščiti arheologije v cerkvi sv. Jurija v Legnu, zimski zaščiti Robbovega vodnjaka in mavzoleja Han Yang Ling na Kitajskem, ki so ga slovenski arheologi obiskali v času ICOMOS konference leta 2006, kjer je bila uporabljen moj sistem zaščite Eureka Eurocare E! 1586 (zaščita arheologije in situ). Predlog je bil zavrnjen kot nerealističen, neizvedljiv in izredno drag (740.000 EUR). Zavrnjena je bila tudi alternativa izsuševanja mokrega lesa s komoro podjetja Kambič (30.000 EUR).
Na novinarski konferenci je MGML 10. 3. 2010 sporočil, da bodo z izkopavanjem na Špici v naslednji fazi nadaljevali. V taktu z izkopavanjem sva izdelala nove predloge in jih obogatila s predlogom arheološkega parka na Špici z rekonstrukcijo flore na podlagi dokumentiranih pelodnih ostankov pod nadzorom in izvedbo Botaničnega vrta, a tudi ta predlog je bil zavržen.
31. 3. 2010 je Slovenska akademija znanosti in umetnosti podprla projekt s pozitivnimi mnenji stroke. Župan Janković je pismo podpore SAZU zavrnil: »Prezentacija ostalin na Špici je v nasprotju z izsledki znanosti, stališče konzervatorjev ZVKD je izrazito odklonilno. Zaupam le stroki ZVKDOE Ljubljana in MGML.« Dr. Peršin iz MGML je sporočil, da je muzej odgovoren le za premično dediščino, za arheološko dediščino odgovarja ZVKD. Direktor ZVKD Vičič je sporočil, da »je med tnalom in nakovalom« in ni prejel nobenih direktiv MOL, najdišče na Špici pa ni arheološki spomenik in ni na seznamu zaščitene arheološke dediščine.
Po predstavitvi izkopanin na Špici javnosti 21. 4. 2010 je teden dni kasneje MGML uničila kolišče Brkatega Soma. Kole so odrezali povsem nepotrebno ob sami polžarici. Ministrica Majda Širca je 17. 5. 2010 državnemu zboru RS sporočila, da je bilo uničenih samo 20 % arheološkega najdišča. Kje je preostalih 80 %, nihče ne ve.
Bogato kolišče Brkatega Soma v ožjem mestnem jedru slovenske prestolnice, česar nima nobena druga evropska prestolnica, je bilo po nepotrebnem uničeno prav v času odločanja o uvrstitvi prazgodovinskih kolišč v seznam Unescove kulturne dediščine, razglašeni leta 2011. Uničenega kolišča Brkatega Soma ni na seznamu. Predlagala sva vsaj informacijsko točko koliščarjev na Špici pod betonsko pergolo z izposojevalnico koles. V spomin uničenega kolišča Brkatega Soma pa svetilnik nad maketo kolišča. Na predlog ni odgovora že vrsto let.
Milan Zdravko Kovač, u. d. i. a., Ljubljana
