Gradivo za moje prispevke objavljene, v Dnevniku, sem črpal izključno iz zbornika Manevrske strukture Ljubljana okolica Dolg domovini, v katerem je tudi prispevek komandanta OŠTO Vrhnika na strani 106. Ne bi ponavljal navedb v že objavljenih prispevkih, bralec naj si ta zbornik pridobi in prebere prispevek komandanta vrhniškega OŠTO. K pisni razpravi in objavi so me vodile izključno navedbe komandanta OŠTO Vrhnika na 107. strani zbornika, kjer odgovornost predaje orožja »prelaga« na republiškega sekretarja za obrambo in predsednika države. Ponavljam, govorimo izključno o »razorožitvi« TO Vrhnika, kjer je bila nastanjena najmočnejša bojna enota v Sloveniji.
Da bom lažje razumel definicijo besede »razorožitev«, predlagam generalnemu sekretarju ZVVS, da mi definira specifikacijo oddanega orožja OŠTO Vrhnika po vrsti in namenu. Verjetno ta specifikacija obstaja in upam, da je komandant OŠTO Vrhnika vedel, kaj ima v zabojih s težo 18,5 tone. Ker ognjeno moč I. tankovske brigade poznam, bom lahko primerjal in ocenil, ali gre za moralno zavržno dejanje predaje orožja v hrambo pod nadzorom JLA. Če imate specifikacijo orožja TO Vrhnika, ne bo težko ugotoviti tudi materialne vrednosti predanega orožja. Verjemite, to slednje Vrhničane zelo zanima, saj so ga tudi oni kupili z lastnim denarjem.
V prispevku tudi po številu in vrsti navajate orožje, ki je bilo v jeseni 1990 s strani MNZ in MORS prodano Hrvaški. Pričakujem podoben pregled sicer predanega orožja vrhniške TO v shrambo JLA in le tako bomo vedeli, o čem se »pogovarjamo«.
Že po objavljenem članku z naslovom Kaznovani po ukazu sem pričakoval, da me bo kdo iz ZVVS poklical, da se recimo pogovorimo, pa ste se raje odločili za mojo diskreditacijo. Z objavo zbornika Dolg domovini je namreč po mojem mnenju »duhec razorožitve« nehote ušel iz stekleničke, pa glej ga lumpa, noče nazaj. Zato citiram zapisani stavek komandanta OŠTO Vrhnika v zborniku Dolg domovini na strani 107 desno zgoraj: »Pripadniki stalne sestave občinskega štaba za TO Vrhnika smo se po nalogi (predaje orožja) osvežili, preoblekli in takoj odpeljali na Dolenjsko v vikend bivšega šefa vrhniške davčne uprave, kamor je ob odhodu v pokoj povabil vse sodelavce iz objekta Črni orel, kjer je bil naš štab.« Tam so izvedeli, da je 18. maja 1990 ob 19.15 uri prispela depeša z ukazom predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, naj se orožja TO RS ne odda pod nadzor JLA.
Se je nato poslovilna zabava preimenovala v »Slovo od orožja«? Slovo od orožja pa ni bilo edino slovo, ki se je v tistih za Slovenijo prelomnih dnevnih zgodilo na Vrhniki. Zgodilo se je namreč tudi slovo od vrhniške partijske zgodovine. Ves arhiv vrhniške skoraj 50-letne zgodovine se je namreč skuril tam v bližini Vrhnike na hribu Ulovka, kurjači so znani. Zakaj, se sprašujem, je morala biti razorožena vrhniška TO v celoti, razen orožja v lasti občinskega upravnega organa, katerega odvzem je takoj po prevzemu funkcije prepovedal republiški sekretar za obrambo Janez Janša, kar je tudi jasno zapisano na 107. strani omenjene publikacije?
Vid Drašček, Vrhnika
