Po radiu ob poročanju o nesreči pravijo »obvoz je« … Je videti, da je tudi prometni strokovnjak, ki je pripravil prometno študijo za obnovo avtoceste na relaciji Slovenske Konjice–Dramlje, imel v mislih to priporočilo, saj ni predvidel, da se bodo vozniki zaradi delovne zapore na avtocesti vozili skozi Slovensko Bistrico do Celja oziroma obratno. Imena avtorja te študije verjetno ne bomo izvedeli, so pa tudi na ministrstvu izgleda strokovnjaki, ki niso predvideli, da bodo vozniki zapustili avtocesto zaradi zastojev. Študijo so dobili v vpogled in niso reagirali. Ministrica se je na sestanku z župani zaradi nenapovedane prometne obremenitve njihovih občin posipala s pepelom in jim zagotovila, da bodo lokalne skupnosti vključili v načrtovanje prometnih tokov. Potovanje ima najmanj dva parametra, dolžino in čas. Prav čas je ključnega pomena za odločanje o nadaljnji poti ob zastojih zaradi del ali nesreče in zato je času nujno treba nameniti osrednjo vlogo pri načrtovanju obnov, ker ima čas najmočnejši vpliv na družbo in gospodarstvo.
Na vprašanje novinarja o ugotovitvah Nika Gamulina, strokovnjaka za statistične analize, da zastojev ne povzroča povečan promet, temveč neusklajena izvedba velikih gradbenih projektov na avtocestah, torej če bi pristojni – med njimi je ključna tudi služba ministrice – gradbena dela bolje načrtovali, bi bile posledice manjše, nismo dobili odgovora. Ministrica se odgovoru izgone s pojasnilom, da je Niko Gamulin njej neznani strokovnjak ter da je statistika vendarle nekaj drugega kot promet. Vse prometne študije, ki raziskujejo prometne tokove, temelje na statistiki in njeni razlagi. Za ugotovitev neusklajenega delovanja pa ne potrebujem statistike, saj smo se letos na štajerski avtocesti vozili iz zastoja v zastoj, ker se je prenavljalo pred in po Slovenski Bistrici.
Pa dodajmo nekaj statistike za leto 2022 iz publikacije Evropske komisije Facts and Figures Motorways (2024), ki opozori, da je treba pogledati »delež smrtnih žrtev na avtocestah v skupnem številu smrtnih žrtev v prometu: delež je bil najvišji v Sloveniji (29 %), Španiji (20 %), Belgiji (16 %) in na Hrvaškem (14 %). Število smrtnih žrtev na 1000 km avtocest je bilo primerjano tudi med državami članicami EU, da bi se upoštevale razlike med omrežji. Stopnja smrtnosti na 1000 km avtocest je bila leta 2022 najvišja v Romuniji, Sloveniji, Bolgariji in na Poljskem, najnižja pa na Švedskem in Danskem.« Število smrtnih žrtev je problem slovenskih avtocest in tega se ne da rešiti s širitvijo in posledično s povečanim prometom na avtocestah.
Ministrica pravi, da minister za okolje Simon Zajc leta 2019 ni dal soglasja za širitev avtocest. Minister Simon Zajc je tedaj s podpisom podprl argumente, ki so jih pripravile strokovne službe. V zavrnitvi piše, da je treba najprej izvesti več ukrepov trajnostne mobilnosti, prav take pripombe bi pričakoval iz ministričinega resorja, ki je bil zadolžen za trajnostno mobilnost. Mogoče pa je bil preslišan.
Ministrica pravi, da so krepili javni potniški promet in poudari brezplačni prevoz za upokojence, uveden leta 2019 z zakonom. Pravi, da se je število voženj povečalo za petkrat – to je bil pomemben korak v pravo smer. Če ministrica govori o številu prevoženih potnikov, pa navedbe ministrice statistični podatki Statističnega urada republike Slovenije ne potrjujejo. Cestni javni linijski prevoz je leta 2019 prevozil 28,35 milijona potnikov, v letu 2023 pa 25,88 milijona, torej 10 % manj. Cestni mestni javni linijski je 2019 prevozil 58,61 milijona potnikov, v 2023 pa 43,66 milijona, kar je 25 % manj. Le železniški prevoz je povečal število potnikov, leta 2019 je prevozil 13,91 milijona potnikov, v letu 2023 pa 15,75 milijona, kar je za 13 % več. Skupno se je v teh letih je število potnikov zmanjšalo, res pa je treba opozoriti, da moramo upoštevati izredne razmere, povzročene zaradi covida in povečan delež dela od doma.
Ministrica se pohvali, da jim je dokazano uspelo upokojence preusmeriti na javna potniška sredstva. Sam ocenjujem, kljub temu, da sem upokojenec, da je to ukrep, ki je najbolj zgrešil probleme naših prometnih težav. Naše težave z zastoji so prevozi na delo in tovorni promet ter slab javni potniški promet. Kdaj in kolikšni so zastoji, nam pokaže prometni indeks TomTom za Ljubljano z okolico, ki pravi, da se med tednom promet zgosti za 70 % okoli 8. ure zjutraj s prihodi v službo in doseže hitrost okoli 27 km/h, okoli 17. ure je podobna situacija, ko se odhaja domov. Izjema je petek, kjer se okoli pete ure prebijejo vse meje. Redno branje spletnih informacij o prometu potrjujejo navedbe TomTom indeksa. Verjamem, da se upokojenci v tem času, ko se gre v službo ali domov, ne vozijo po opravkih z osebnimi vozili, ker imajo na voljo časovno ugodnejše alternative. Če pa v tem času zasedajo javni prevoz, potem zaposlenim in šolajočim odvzemajo prostor. Ukrep ne vpliva na zmanjšanje prometne obremenitve v času zgoščenega prometa, je pa prijeten ukrep za upokojence.
Jože Piano, Ljubljana
