Prvi, verjetno najpomembnejši dogodek, je pojav sistema neoliberalizma, ki je kmalu postal uradna ideologija razvitega dela sveta. Z orodji deregulacije države, liberalizacije in privatizacije javnih dobrin je v temeljih spremenil podobo sveta. Namesto trajnostnega razvoja v prvi plan postavlja ustvarjanje in delitev dobička, potrebam prebivalstva pa daje obrobni pomen. Neoliberalizem se je po letu 1980 transformiral v radikalnejšo globalno obliko, v turbokapitalizem. Drugi dogodek predstavlja objava znanstvene študije z naslovom »Meje rasti«. Razkrila je pogubnost modela eksponentne gospodarske rasti in opozorila na omejenost naravnih virov in na posledice, če se gospodarska rast, poraba naravnih virov in onesnaževanje okolja ne bodo omejili. Na podlagi empiričnih podatkov scenariji v tej študiji napovedujejo sredi tega stoletja negativno gospodarsko rast in konec stoletja zlom (kolaps). Preverjanje zanesljivosti napovedanih trendov pol stoletja kasneje je potrdilo, da so napovedi precej natančne.
Tudi tretji dogodek je povezan z objavo študije ekonomista Thomasa Pikettyja z naslovom »Kapital 21. stoletja«. Podatki o gibanju neenakosti in porazdelitvi bogastva v stoletja dolgem obdobju so razkrili, da je bil v času nastopa neoliberalizma (1970-1980) izpeljan prevrat v finančni in davčni politiki. Legaliziral je prehajanje svetovnega bogastva v last elit oziroma enega odstotka prebivalstva. Temu je sledilo neizogibno siromašenje večine, dobrih osem milijard prebivalcev sveta, ki še vedno poteka. Četrti dogodek prelomnega desetletja predstavlja pojav interneta, ki je z diagramom omrežja na prelomu desetletja spodbudil razvoj umetne inteligence (UI). Ob vseh naštetih dogodkih je omembe vredno, da se je poldrugo stoletje star sistem predstavniške demokracije izkazal kot prvovrstno orodje za uresničevanje načrtov dobičkonosnih projektov in posledično za neizogibno poglabljanje neenakosti in revščine v svetu.
Opisani dogodki, ki so se zgodili v obdobju prelomnega desetletja (1970-1980), so zagotavljali dinamiko in rast dobička v lasti elit, niso pa omejili povečevanja ekonomske neenakosti in nezadostnega pokrivanja potreb prebivalstva. Nobeno presenečenje ni pojav, ki ga opisujemo kot tehnofevdalizem. Razvoj digitalne tehnologije in umetne inteligence je po letu 1980 prinesel orodje, s katerim tehnofevdalci, lastniki družbenih omrežij in njihovi vazali ustvarjajo novo vrednost na račun tehnotlačanov, uporabnikov novih digitalnih tehnologij.
Ob naštetem skrb zbuja podatek, da je povsem prezrt pomen in vpliv inteligence srca ali čustvene modrosti srca. Srce je center zavesti in stalno komunicira z možgani. Gre za sposobnost, da poznamo in občutimo čustva, delujemo po notranjih vrednotah, ohranjamo povezavo z drugimi in sprejemamo odločitve z uravnoteženjem razuma in čustev. Samo po sebi se zastavlja vprašanje, zakaj strokovnjaki s področja digitalne tehnologije še niso ponudili programa (algoritma), ki bi verno posnemal tudi delovanje inteligence srca. Odgovor poznamo! Inteligenca srca ni dejavnik, ki bi izbrancem zagotavljal bližnjice do dobička in privilegije v procesu nepravične delitve svetovnega bogastva.
Dokaz o izjemnih zmogljivostih umetne inteligence je primer njene uporabe na področju vojaških spopadov. Judovska država v Gazi uporablja orodja UI za hitro prepoznavanje in uničenje ciljev, dejansko za preganjanje in pobijanje Palestincev. Uporaba UI omogoča avtomatizirano identifikacijo tarč. Dnevno predlaga 100 ciljnih lokacij. S tradicionalnim postopkom bi izbrali letno le 50 ciljnih lokacij. Množično pobijanje Palestincev je genocidni učinek zlorabe umetne inteligence.
Odgovora na vprašanje, kdaj bomo dočakali dan, ko bo umetna inteligenca uporabljena predvsem za ustvarjalno reševanje problemov človeštva, kot so eksponentna gospodarska rast, onesnaževanje okolja, raba neobnovljivih virov, podnebne spremembe, ekonomska neenakost, ekstremna revščina, … na žalost ne poznamo. Prepričani pa smo, da se z orodji digitalne tehnologije in umetne inteligence lahko tudi tukaj dokopljemo do uporabnih rešitev.
Janez Krnc, Litija
