Takšen obseg izdatkov naj bi izpolnil vsa pričakovanja zavezništva, smo prebrali. Navedene izjave in objavljeni sklepi vrha Nata niso ravno v sozvočju. Mogoče pristopamo k zadevi na način kot pred desetimi leti, ko smo se obvezali, da bomo za obrambo namenjali dva odstotka BDP. Ne glede na te zaveze smo za obrambo še do lani namenjali največ 1,2 odstotka BDP. Vsako leto smo sicer doživeli nekaj kritik, a življenje je teklo naprej. Verjetno je to pravzaprav boljša taktika kot odkrito nasprotovanje, posebno če gre za tako majhno državo, kot je Slovenija. Tega politika seveda ne sme javno izjavljati, a dogajanje bi lahko tako razumeli. S tem sicer ne bomo preveč kredibilni, a izdatki države bodo nižji.
Naši izvoljeni voditelji in tudi medijski nas prepričujejo, da je dilema topovi ali maslo lažna. Da se brez varnosti o sociali sploh ne bomo mogli pogovarjati. A namenjati zdaj v Evropi na tisoče milijard evrov denarja za nakupe (ameriškega?) orožja, zaposlovati na stotisoče ljudi, da se bodo urili po vojašnicah ter vskočili v primeru naravnih ujm, vsekakor zahteva več premisleka in, če hočete, javne razprave. Če smo v Sloveniji spraševali ljudi, ali je upravičenih tistih nekaj milijonov evrov za pokojnine umetnikom, državljani verjetno upravičeno pričakujejo, da se jih bo povprašalo tudi o milijardah za obrambne izdatke. Da bomo dali na mizo vse argumente za in proti. Samo razlaga o zaostrenih varnostih razmerah na svetu in ruskem sovragu ne more in ne sme biti zadosten razlog za preusmerjanje milijard v obrambne namene. Ali za neomejeno zadolževanje, ker so nam zdaj v EU to dovolili.
Delo
