Zadnji čas gledamo in poslušamo sago o referendumih o stroških obrambe in o izstopu iz Nata. Bi ga imeli, ne bi ga imeli, bi ga enkrat spet imeli pa potem ga ne bi imeli … To nam prodaja politika. Zmedena, nagajiva, preračunljiva … da ne omenjam še kaj hujšega, in na koncu samo nesposobna in zaupanja nevredna.
Državljane, volivce, spraševati ali ne spraševati o tako težkih vprašanjih, je navadno norčevanje iz le-teh. Mi imamo, daleč ne najboljšo, predstavniško demokracijo. Ta je dolžna preko parlamenta sprejemat odločitve. In za njih odgovarjat, čeprav pri nas ni nobene praktične odgovornosti za politične napake, še za velike kriminalne ne.
Državljane, volivce spraševati z vrha državne politike, ali so za enormne stroške obrambe (verjetno po enormnih cenah pri vsiljenih dobaviteljih) in ali so še za članstvo v Natu, je navadno skrivanje svoje nesposobnosti, strahopetnosti in odgovornosti. Ker država ni samo premier in vlada, ni samo opozicija, država je organizacija državnih služb v ministrstvih in »samostojnih« agencijah, direktoratih... Ti bi morali (pol)nesposobnemu (in od strank odvisnemu) parlamentu zagotavljat adekvatne informacije in analize, na podlagi katerih bi parlament lahko sprejemal odločitve. Ki so včasih res lahko zelo težke.
Državljane, volivce spraševat o nečem, o čemer nimajo pojma, posebno zaradi nepoznavanja (umazanih) ozadij in da te sprašuje politika, ki bi o tem morala kaj vedeti, je nesramno in strahopetno. Skrivati se za neukimi državljani, volivci? Ki se tudi drugače čudno odločajo. Kot na zadnjem referendumu, kjer se je četrtina volivcev odločila, da ima rajši star menda slab zakon od novega, menda posodobljenega in boljšega. Za pičlih, ne vem, 60 000 evrov na leto smo zapravili šest, sedem milijonov evrov, da vse ostane po starem. Ker se za teh 60 000 evrov ne morejo zmenit v parlamentu ali v novem parlamentu, če je komu zdajšnji nemogoč, boljšega pa po današnjem volilnem sistemu niti ni za pričakovat? Ta referendum je tudi dokazal, da se državljanov, volivcev ne splača vprašat karkoli, ker nimajo pojma ali odločajo po nekih svojih principih omejenega vedenja. Večinoma udeleženci referendumov samo sledijo navodilom nekih političnih avtoritet in njihovi zavajajoči propagandi. In ker je tako, naj avtoritete same odločajo preko parlamenta in v parlamentu. In prevzamejo polno odgovornost.
Da teh dveh v hitrici zamišljenih ali izmišljenih referendumov ne bo, smo lahko samo veseli. Politika je nase prevzela in mora prevzeti vso odgovornost. Ne bodo se mogli izgovarjat, da je »narod tako hotel«. Vprašanje za referendum bi bilo izredno težko, odločali bi se med dvema zlima. Ali smo zato, da še naprej sledimo agresivni pogubni politiki Nata (in EU … na poti v tretjo svetovno vojno z možnostjo totalne destrukcije »tisočletnih sanj«) ali smo zato, da iz Nata (in EU) v celoti ali po delih naredimo sebi sovražnika brez »rezervnega prijatelja«? Ni pa bilo predstavljeno vprašanje, ali smo zato, da Slovenija v Natu (in EU) odločno zagovarja ustavno miroljubno in zgolj obrambno politiko. Kar pravno formalno lahko in bi morala, vendar … zato je potrebno imeti jajca in biti moralno čist. To je pa naš največji problem. Problem naših »elit«.
Jože Rotar, Dobriša vas
