V »varnostno mrežo« bo »na vrat na nos« lahko uvrščeno vse, kar si je politika tudi »na vrat na nos« zamislila, ko je pristopila k investiciji. Res je, da Ljubljansko železniško vozlišče (LŽV), z vsemi tegobami tovornega tranzita, ob istočasni skrbi za kolikor toliko učinkovit potniški promet, predstavlja do skrajnosti prometno-logistično zastarelo situacijo, z vprašljivo rešeno spremembo voznih površin, z novimi posegi, že v gradnji, pa bo razrešena le na pol, prostorsko-ureditveno in nezadostno učinkovito v uresničevanju prometno logističnih in okoljevarstvenih ciljev.
Kot sledi iz primera načrtovanja in realizacije ceste »tretje razvojne osi« na območju Novega mesta, ko je sodišče razveljavilo postopke zaradi nepravilnih »pravnih podlag« (sklicevanje na protiustavno uredbo o varstvu pred hrupom), je mogoče sklepati, da tudi investicija Potniški center Ljubljana (PCL) in Ljubljansko železniško vozlišče (LŽV) nista v nič boljšem pravnem položaju – s tem, da očitno v imenu javnega interesa nihče ne toži na sodišču, in da je tudi sporna protihrupna uredba doživela svojo uporabno vrednost v gradbenih dovoljenjih za izgradnjo Potniškega centra, za gradnjo železniškega vozlišča pa verjetno gradbenih dovoljenj ni bilo izdanih, saj se kljub obsežni investiciji in »posegu v prostor« vse realizira kot »vzdrževalna dela« oziroma »nadgradnja infrastrukture« – pa vplivi na okolje in njihova demokratična obravnava »gor ali dol«. Kljub temu so že večkrat predstavljene nepravilnosti investicije na območju PCL in LŽV še vedno aktualne, tudi Komisija EU, ki bedi nad porabo finančnih sredstev skladov EU, sama dela nadzor nad upoštevanjem pravil iz skupne evropske zakonodaje in lahko evropska sredstva naknadno odtegne, zahteva povrnitev in celo oglobi državo kršiteljico. Spomnimo se samo primera Kanala C0, ko je ugotovila del kršitev neizpolnjevanja direktive v smislu varstva voda in s tem povezanih nepravilnosti (čistilna naprava Brod).
»Del projekta nadgradnje železniške postaje Ljubljana med drugim vključuje gradnjo nadhoda z novo postajno dvorano nad tiri, nadgradnjo tirnih naprav s peroni in razširitev Vilharjevega podhoda«, in je po ugotovitvi odgovornih (direkcija za infrastrukturo na spletni strani krajsamorazdalje.si) »postaja Ljubljana s prometnega vidika pomemben generator potniških tokov, hkrati je tudi pomembna tranzitna postaja za tovorni promet, saj je končna, začetna in razporedna postaja glavnih in regionalnih železniških prog; ključni cilji projekta nadgradnje ljubljanske postaje so odprava ozkih grl s povečanjem zmogljivosti potniških tirov in tranzitnih tovornih tirov na postaji, izboljšanje infrastrukturne interoperabilnosti v skladu s tehničnimi zahtevami železniškega sistema ter vzpostavitev sodobne multimodalne prestopne točke, ki bo povečala privlačnost železniškega prometa in povezave s preostalimi oblikami javnega potniškega prevoza« – vsaj zadnje bo uresničeno močno polovičarsko, nedosledno ter za prostor, promet in okolje v Ljubljani še nadalje in še bolj obremenjujoče.
Martina Lipnik, u. d. i.a., Ljubljana
