Prvič po drugi svetovni vojni je bila zahodna družba podvržena vojaškemu nadzoru, uokvirjenim in kontrolnim mehanizmom, policijski uri, lockdownu, dovolilnicam, video-nadzornim sistemom. Prvič je bil nadzor nad informacijami kapilaren s pritiskom na najvišje ravni tiskovnih agencij in glavnih družbenih medijev, da preprečijo širjenje informacij, ki so bile v nasprotju z »državnim stališčem«. Kaj pa je bilo z znanstvenimi revijami (z redkimi izjemami), kjer je, kot so jih obsodili tisti redki, ki so se jim poskušali izogniti, postalo tako rekoč nemogoče objaviti karkoli, kar bi lahko oviralo »vojne napore« množičnega cepljenja? Kaj pa zdravniški ukazi in njihova uporaba v disciplinske namene z zelo strogimi sankcijami proti tistim zdravnikom, ki so v dobri veri verjeli, da morajo nekatere svoje paciente odvrniti od jemanja eksperimentalnega zdravila? Ne da bi se spuščali v neskončno vrsto odkritih znanstvenih idiotizmov, ki so bili predstavljeni kot »glas znanosti«, kot je mešanje različnih popolnoma nepreizkušenih cepiv ali priporočena uporaba za nosečnice, ko pa so same farmacevtske družbe izjavljale, da testiranja niso bila opravljena.
Ta izredna centralizacija nadzora, to avtoritarno discipliniranje skoraj milijarde ljudi z uporabo interpretacije o grožnji virusa, ki je bila po definiciji nedostopna širši javnosti, ima naoljene mehanizme, ki so izredno nevarni za vse, kar verjamemo, da je demokracija. Ta mehanizem se je tako dobro izkazal, da še danes večina prebivalstva misli, da se ni nič zgodilo, da je vse po starem, da živimo v kolikor toliko kultivirani družbi v nasprotju s tistimi kraji nazadnjaške teme, v katerih živi ostalih sedem osmin planeta.
Povezave z nezaceljenimi moralnimi ranami in s praktičnimi posledicami, ki so ostale brez krivcev, ne smejo biti prepuščene pozabi. Predvsem pa zaradi izjemnega premika paradigme upravljanja oblasti v tistem delu sveta, ki ga radi imenujemo »liberalno-demokratski«. Ob žvenkljanju z orožjem, ki vse bolj zakriva evropski horizont, ne potrebujemo pozabo tega, kar se je zgodilo, ampak imperativno končne odprte in široke javne analize o dogajanjih v času tako imenovane pandemije.
Črt Tavš, Koper
