Živimo namreč v okolju sistema turbokapitalizma, ki ga opisujemo tudi kot neoliberalizem. Ta sistem že od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja z dejavniki deregulacija, liberalizem in privatizacija »osvobaja« človeka.
Proces takšnega osvobajanja vzpostavlja družbene razmere, ki paralizirajo državo in družbene institucije, spodbujajo izkoriščanje delavcev in obsežno rabo neobnovljivih naravnih virov, povečujejo družbeno neenakost in vzpostavljajo superiornost političnih in gospodarskih elit. Vsepovsod se rojevajo nemoč, stiske, obup in jeza prizadetega posameznika. Sestavni del takšnega sistema so tudi vse pogostejši morilski pohodi. Večina komentarjev dogodka v Grazu tega ne izpostavlja. Namesto opisovanja sistemskih vzrokov odgovore iščejo na napačnem naslovu, v motivih storilcev. Sistemski vzrok pa je neoliberalizem (turbokapitalizem), ki se je na družbeni sceni pojavil že v drugi polovici prejšnjega stoletja. Neomajno podporo sistemu neoliberalizma daje sistem upravljanja države z orodji predstavniške demokracije. Po poldrugo stoletje dolgi uporabi predstavniške demokracije danes le-ta predstavlja edinstven politični fosil. Simbioza neoliberalizma in predstavniške demokracije tvori sistem, ki blokira uresničevanje materialne, družbene in okoljske blaginje prebivalcev.
Ob morilskih strelskih pohodih se moramo spomniti, da se že pol stoletja odvija proces nelegitimnega prisvajanja svetovnega bogastva. Ta v večinskem delu postaja zasebna last peščice (1 %) prebivalcev. Vsemu navkljub politične elite vztrajajo pri sistemu, ki večini prebivalcev prinaša pomanjkanje, revščino in neizmerno gorje, manjšini pa neizmerno bogastvo. Da bi ohranili takšen sistem in oblast, se politiki zatekajo tudi k uporabi vojaških spopadov večjih razsežnosti, ki se širijo prav v zadnjem obdobju.
Evropska unija ne najde pravih odgovorov na takšne razmere v svetu. To je pričakovano, saj je turbokapitalizem (še vedno) uradna ideologija Unije. Osrednji problem predstavlja okoliščina, da sta neoliberalizem in sistem človekovih pravic ter temeljnih svoboščin v popolnem navzkrižju. Vodilno mesto pripada neoliberalizmu, ki z orodji deregulacije, liberalizma in privatizacije človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam ne pušča veliko prostora. Evropski politiki so sicer ugotovili, da Unija potrebuje pospešek pri uresničevanju temeljnih ciljev. Organizirali so konferenco o prihodnosti Unije, ki se je zaključila maja 2022. Vendar so izbrali pot, ki ni prinesla pričakovanih učinkov. Javnosti niso ponudili diagnoze razmer v Uniji s predstavitvijo vzrokov za probleme, niti niso predlagali terapije, ki bi državljanom Unije z uresničevanjem vladavine prava, neposredne demokracije in uresničevanja človekovih pravic ter temeljnih svoboščin prinesla boljšo prihodnost.
Evropski politiki so zaobšli temeljni problem Unije in sveta. To je iztrošena predstavniška demokracija. Usoda Unije in njenih državljanov je odvisna od tega, kako hitro in učinkovito bo odpravljen primanjkljaj legitimnosti v procesu odločanja pri upravljanju države.
Janez Krnc, Litija
