V oddaji Studio ob 17h dne 28. 7.2025 na Prvem programu RTV Slovenije je predstavnik ministrstva zanikal izdajo okoljevarstvenega soglasja za primorski krak. Videti je, da je zanikanje izdaje posledica strahu pred upravno tožbo, ker soglasje po vsej verjetnosti temelji na neustavni uredbi o hrupu, ali pa je to posledica razumevanja, da promet ne vpliva na okolje, saj k podajanju mnenja o štajerski vpadnici načrtovalcev prometnih politik na MOPE niso povabili k sodelovanju.
Ne glede na nasprotujoče si informacije o izdaji okoljevarstvenega soglasja za širitev primorske vpadnice lahko glede na zapisano in povedano v Studiu ob 17h zaključimo, da bo prometna politika v Sloveniji temeljila na avtocestah in železniškem tovornem prometu. O tem priča na vladi sprejet koncept rekonstrukcije v javnem interesu, s katerim se Dars izogne pridobivanju gradbenega dovoljenja, tu pa vključene še obnove železniških prog, ki so prvenstveno namenjene tovornemu prometu (drugi tir, nadgradnja železniške postaje Jesenice oziroma širšega jeseniškega železniškega vozlišča), tretja razvojna os, ki gre v Savinjski dolini po trasi, ki uniči več rodovitne zemlje kot alternativna trasa, dva projekta ureditve varovanih parkirišč za tovornjake, in sicer v Postojni ter Hočah, ki jih EU sofinancira v višini 1,9 oziroma 3,3 milijona evrov, in na koncu totalno nekonkurenčen javni prevoz.
Več kot očitno je, da je železniški potniški promet, ki je ključen za razbremenitev ljubljanskega cestnega obroča, na stranskem tiru. V prenovljenem nacionalnem energetskem načrtu je zapisano, da bo do leta 2030 izgrajenih več elektrificiranih dvotirnih prog, z namenom vzpostavitve 15-minutnega taktnega voznega reda. A v dokumentu podrobneje o vsebini posodobljenega NEPN (2024) na spletni strani MOPE piše: Večja prometna infrastruktura do 2030 ne bo mogla biti zgrajena. Torej do leta 2030 ne bomo dočakali dvotirne kamniške, gorenjske ali dolenjske proge, ki so ključne nevralgične točke slovenskega potniškega prometa. V Studiu ob 17h je bila omenjena letnica 2032, malo verjetno, verjetno šele po letu 2035 lahko računamo na drugi tir nekaterih prog.
Nedavno je odjeknila novica, da je sodišče odpravilo gradbeno dovoljenje za prvi odsek južnega dela tretje razvojne osi, ker se je pri presoji za pridobitev gradbenega dovoljenja uporabila protiustavna uredba o hrupu. Upravno sodišče RS je že drugič pritrdilo civilni iniciativi. Direktor Darsa pa se dogovarja s pristojnim ministrstvom, da bodo vložili pritožbo na odločitev sodišča, ki je odpravilo gradbeno dovoljenje. Sramotno za državno upravo. Povrhu je v oddaji Studio ob 17h direktor Darsa zaničevalno govoril o pobudnici presoje, ki pa je kot državna uradnica dolžna opozoriti na nezakonitosti v postopkih. Namesto da bi jezo stresal na MOPE, ki ni ustrezno popravilo uredbe, kot ji nalaga ustavno sodišče. Mestna občina Novo mesto pa si demokracijo predstavlja brez javnosti. Takšno razumevanje demokracije je zgleda vsajeno v javno upravo, zato ne zna in ne zmore pravočasno vključiti javnosti v različne projekte in tako kot posledica izključenosti javnosti pri soodločanju nastajajo civilne iniciative, ki se počutijo izigrane, naplahtane … Hkrati je neprevzemanje odgovornosti rezultiralo v totalno nezaupanje v javno upravo. Pa smo na točki, ko prav pride besedna zveza »ne da se«.
Jože Piano, Ljubljana