To je bila zame velika sprememba. Na začetku mi slava ni bila všeč, kasneje sem se je sicer navadil, a nikoli mi ni bila v užitek. Bil sem bolj tih po naravi, a tudi zavestno sem malo govoril, ker sem vedel, da bi mediji drugače imeli preveč materiala za zgodbe. Medijskih strokovnjakov, ki bi nam znali svetovali, nismo imeli, bili smo prepuščeni sami sebi. A tudi takšne odločitve, kot so bile moje, so gradile osebnosti, ki pa jih danes primanjkuje. Danes vsi odgovarjajo enako na ista vprašanja. Med športniki je manj osebnosti.
Jaz sem se želel stoodstotno osredotočiti na smučanje. Danes so športniki razpeti med šport, posel in družbena omrežja. To jemlje fokus. Res je, da jim to prinaša prihodke, a mislim, da šport zaradi tega trpi. Vonnova in Shiffrinova sta neverjetni športnici, a nosita breme, ki ga mi nismo imeli. Za mlade je to tudi opozorilo – družbena omrežja lahko škodijo, ne le pri fokusu v športu, ampak tudi v šoli, pri duševnem zdravju in spancu.
Alberto Tomba je bil šovmen, prava atrakcija. A za kulisami je bil zelo resen, sicer ne bi toliko zmagoval. Bode Miller, ki je tekmoval kasneje, je bil upornik, drugačen tip, a prav tako odličen smučar. Zurbriggen je bil tehnično popoln in vsestranski, kar je občudovanja vredno – trenirati vse discipline je izjemno težko. Jaz sem ostal pri slalomu, ker sem se bal, da bom izgubil prednost in fokus, če treninge razpršim. Vse te osebnosti pa so šport naredile bolj zanimiv.
Sobotna priloga Dela
