Opozicija, imenovana butalski nergači, ki ji nikoli ne zmanjka energije za iskanje krivde, je nemudoma skočila v akcijo. Na mestnem trgu, obkroženi z razburjenim ljudstvom, so nergači glasno kričali: »Sramota! Propad! Katastrofa! Kam gremo? Hočemo novo vodstvo!« Svoje govore so začinili s pesniškimi vložki in obljubami o hitri rešitvi, a se je izkazalo, da je njihova »rešitev« zajemala zgolj to, da bi ukinili mestne klopi, saj naj bi ljudje na njih preveč lenarili in s tem še zmanjšali produktivnost.
Ko je bil BDP najniže, pa so Tepanjci, ti ponosni in nepopustljivi prebivalci bližnjih gričev, prikorakali v Butale s pomembnim zahtevkom. Zahtevali so, da se znesek butalskega prispevka za norišnico, v kateri se poneumljajo tudi butalski brihtiči, zviša na 5 odstotkov BDP. Njihov vodja, ki je bil znan po svojih burnih govorih, je glasno razlagal, da je to nujno za zdravje naroda in za nadaljnji razvoj inovacij, kot je njihova slavna »tepanjska metoda štetja ovc ob polni luni«.
Nergači, ki so ravno zaključili s svojim kričanjem na trgu, so hitro ugotovili, da je njihova dolžnost biti proti. »Mi se ne damo! Tepanjci podcenjujejo naše Butale! Pokažimo, kdo smo! Zato bomo mi dali več. Naj Tepanjci vidijo, kako bogati smo! K petim odstotkom vsakokratne višine BDP bomo prišteli še vsa znižanja,« so kričali z enako vnemo kot prej. »Če jim damo samo njihovih 5 %, bomo osramotili naše osle, ki so, kljub manjšemu BDP, vedno v dobri formi!« Seveda nihče ni čisto razumel, kako so osli povezani s tepanjskim zahtevkom, a ljudstvo je bilo navdušeno nad metaforami in je spet glasno ploskalo.
Medtem ko so se nergači in oblast prepirali, je BDP padal še naprej. Mestni pisar, ki je bil zadolžen za beleženje statistike, je ugotovil, da je BDP padel do te mere, da bi bil petodstotni prispevek zdaj nižji od cene povprečnega butalskega osla. A tega dejstva ni upal povedati na glas, saj bi ga nergači obtožili, da je ceni osla podelil nezasluženo nizko vrednost. Po tej računici bi imeli samo 20 oslov, v resnici jih je pa več.
Na koncu je vodja nergačev, slavni gospod Bizgec, predlagal rešitev: »Zakaj ne bi BDP izračunali tako, da bi ga še pomnožili z našim ponosom? Konec koncev smo Butalci, največji narod pod soncem!« Njegov predlog je bil sprejet z aplavzom. Predlog pa je le še dodatno razveselil Tepanjce.
In tako se je zgodba v Butalah končala – vsaj za zdaj. BDP je bil rešen z matematično formulo, ki je upoštevala tudi količino ponosa prebivalcev. Tepanjci pa so si zagotovili še višji prispevek za svojo norišnico. Osli pa, kot vedno, niso rekli nič, saj so bili preveč zaposleni z brcanjem tehtnic.
Tomaž Šumi, Lesce
