Politika »deli in vladaj« se tudi v sodobnih demokracijah kaže kot učinkovita. Narod se ne deli več samo glede nacionalne pripadnosti, vere, temveč tudi spola, ideologije, življenjskega stila, po Vrtovčevo tudi v katerih službah kdo dela … V konfliktnem ozračju se skupne vrednote družbe pozabljajo, polarizacija pa se stopnjuje.
Vrtovec nam zagotavlja, da so problem današnje družbe – v kateri so bogati vse bolj bogati in posledično revni vse bolj revni, srednji razred izginja, mladi težko pridejo do stanovanja, podnebne spremembe že čutimo – ljudje, katerih delo, po njegovi oceni, ni nič vredno, zato živijo na račun drugih.
Politika polarizacije družbe, igranja na čustva ljudi namesto na reševanje problemov, ki jih ima družba, vodi do tega, da so volivci v mnogih državah danes prisiljeni glasovati za tiste, ki jih dojemajo kot »manj slabe« od alternative, ne pa za voditelje, katerih politiko podpirajo. Namesto da demokracija omogoča izražanje volje volivcev, jim ponuja »prisiljeno izbiro«, predvsem pa izčrpava družbo in jo vleče v razkroj, ne pa v reševanje težav, ki peljejo družbo v nadaljnji razvoj. Zgodovina nam pove, kam vodi politika zbujanja občutka »ogroženosti« družbe zaradi neke manjšine (Hitler, Mussolini …).
Zato je opozorilo Polone Jamnik, da ni za zaupati novemu predsedniku stranke NSi, povsem na mestu, saj novi predsednik sledi razdiralnemu govoru neke druge stranke, kot orodje za prihod na oblast pa uporablja polarizacijo, namesto da bi se trudil vzpostaviti zaupanje v sistem in skupno reševanje resničnih problemov, pred katerimi je celotna družba.
Majda Koren, Ljubljana
