Prihajamo iz različnih geografskih in kulturnih okolij širom Evrope. Odraščali smo v različnih političnih sistemih in različnih jezikih, zaznamovali so nas različni zgodovinski konteksti. Združuje pa nas nekaj mogočnega: občutek biti Evropejec po srcu. V času naraščajočih svetovnih napetosti in negotovosti je ta občutek danes bolj dragocen kot kdaj prej.
Zato je priznavanje državljanstva kot pete temeljne spretnosti tako pomembno. Poleg pismenosti, matematike, naravoslovja in digitalnih kompetenc bi se moral vsak mladi Evropejec in vsaka mlada Evropejka naučiti, kako odgovorno sodelovati v državljanskem življenju, kritično razmišljati o svetu in se dejavno udejstvovati v demokraciji. Državljanstvo ni nekaj neobveznega in nepomembnega; je enako pomembno kot abeceda ali algebra.
Danes se 74 % ljudi po vsej Uniji šteje za državljane EU, kar je rekordno število. Dva od treh menita, da Evropejce več stvari druži, kot jih ločuje. Te navedbe so spodbudne, vendar je stanje krhko. Demokracija ni samoumevna. Po vsej celini opažamo znake polarizacije, dezinformacij in vse manjšega zaupanja v institucije. V času, ko Evropa krepi lastne obrambne in varnostne zmogljivosti, je prav tako pomembno, da okrepimo demokratično odpornost in skupno razumevanje tega, kdo smo. Naslednje generacije moramo opremiti z orodji za obvladovanje teh izzivov, saj ne moremo pričakovati, da bodo branile demokracijo samo zato, ker smo to storili mi.
Državljanstvo in skupno evropsko identiteto je treba poučevati, o njiju usposabljati in ju doživljati. To pomeni, da moramo mladim omogočiti, da dvomijo, kritično razmišljajo, da se pogovarjajo o težkih temah in se počutijo del nečesa večjega od sebe. Pri demokraciji ne gre le za parlamente ali sodišča. Gre tudi za občutek, kdo smo »mi«: da delimo zgodovino, kulturo in vrednote, ki jih je vredno prenašati naprej.
Ključna vloga programa Erasmus+
Izobraževanje o državljanstvu se mora začeti v šolah, in sicer že v zgodnjem otroštvu. Učitelji in vodje usposabljanja si po vsej celini neutrudno prizadevajo, da bi otroke in mlade opremili z znanjem abecede, algebre in algoritmov. Pridobitev močnega in stabilnega nabora temeljnih spretnosti mlade spodbuja, da se še naprej udejstvujejo v izobraževanju, na poklicni poti in v življenju, ne glede na to, ali sanjajo o tem, da bi postali tesarji ali kardiologi. Poleg izobraževalnih smeri so šolski sistemi Evrope temelj, ki mladim omogočajo, da razmišljajo analitično in kritično ter na koncu postanejo sposobni in samozavestni državljani in državljanke demokratičnih družb.
Program Erasmus+ ima pri tem ključno vlogo in je ena največjih in najbolj priljubljenih zgodb o uspehu Evrope. Program, v katerem je doslej sodelovalo več kot 16 milijonov ljudi, je prispeval k temu, da imajo številne generacije mladih resnično evropsko identiteto. Z več možnostmi za izobraževanje za mnoge mlade je osvojil njihov um. Osvojil je tudi njihova srca, saj mladim prikazuje različne načine življenja, tako da jim omogoča, da se potopijo v različne kulture, s tem pa bogatijo in krepijo medsebojno razumevanje med Evropejci. Čeprav uživamo različno hrano in poslušamo različne vrste glasbe, imamo skupne vrednote. Zdaj moramo poskrbeti, da se bo to nadaljevalo.
Danes še vedno preveč mladih zamuja čudovite priložnosti za mobilnost, ki jih ponuja Erasmus. To se mora spremeniti. Čas je za drznost. Uspešne programe, kakršen je Erasmus+, bi bilo treba nadaljevati in jim omogočiti še večji družbeni in izobraževalni doseg. Pri mlajših otrocih, morda že v osnovni šoli, lahko izkušnja v tujini – tudi če traja samo en teden – spremeni otrokovo življenje, zlasti za tiste, ki sicer morda ne bi nikoli zapustili svojega mesta ali države. Lahko razširi obzorje, spodbudi radovednost in utegne biti temeljni gradnik za ta ključni občutek evropske pripadnosti. Naša vizija je jasna: vsak otrok v Evropi, ne glede na to, od kod prihaja, si zasluži priložnost, da odkrije svojo povezavo z Evropo – ne le v potnem listu, temveč v srcu. Okrepljeno financiranje programa Erasmus+ bi bilo pomemben korak v tej smeri.
Vključevanje mladih na mladinski konferenci EU v Københavnu
Mladi iz vse Evrope so se med 21. in 23. septembrom v Københavnu zbrali na mladinski konferenci EU, ki je temelj mladinskega dialoga EU. Letošnja tema – prihodnost programa Erasmus+ – zadeva bistvo tega, kar je za mlade Evropejce in Evropejke najbolj pomembno: priložnosti, vključevanje in pripadnost. Sami najbolje poznajo izzive, s katerimi se soočajo, in ambicije, ki jih imajo za prihodnost. Zato morajo oblikovalci politik ne le prisluhniti njihovim mnenjem, temveč biti pripravljeni ukrepati.
Evrope ni mogoče braniti samo s proračuni in bataljoni. Živeti mora v duhu in srcih ljudi. Pri zagotavljanju naše prihodnosti ne gre le za varovanje meja, temveč tudi za zaščito vrednot: demokracije, solidarnosti in svobode. Delo se začne v učilnici, programih izmenjav in vsakodnevnih izkušnjah, zaradi katerih se mladi počutijo del Evrope. Naslednja generacija bo Evropo branila le, če se bo z njo resnično poistovetila. Poskrbimo za to.
