Zoran Janković vsekakor je osebnost, ki pri ljudeh vzbuja različne občutke, vendar pa Ljubljančani ne moremo zanikati njegovega prispevka k razvoju mesta. Naj bo prav ali ne, da trmasto vztraja pri svojih ciljih, ki delu občanov ni po volji, pa je kljub temu edini ljubljanski župan, ki je dobil šest mandatov, zato bi težko rekli, da se »Ljubljančani vedno pogosteje sprašujemo, kaj se dogaja z županom mesta«.
Janković je samosvoj in mu je mogoče tudi kaj očitati, toda katera izpostavljena oseba pa ne uživa pritiska javnega nadzora in kritike? Kljub temu je v njegovem času Ljubljana postala »najlepše mesto na svetu«. Res to prinaša nekaj težav z gnečo, zaseda in draži lokale, stanovanja, parkirišča, vse pravzaprav. Mesto raste in se razvija, s tem rastejo tudi priložnosti za pogumne in tudi za Jankovića (MOL), ki je vedno znal najti pot do denarja. Obenem se Janković tudi stara in hiti, da bi čimbolj očitno prekosil legendarnega župana Ivana Hribarja, ki je po potresu v Ljubljani pustil pečat, ki se ga še danes spominjamo.
Jankovićeva politika je tudi zelo ciljana. Tako kot mu ni žal milijona v centru mesta, kjer »nema da nema«, tako je skop na obrobju Ljubljane. Tu zelo premišljeno in »po kapljicah« dozira kvadratne metre asfalta, inštalacij, frekvence komunalnih storitev in drugih dobrin, ki jih imate prebivalci ožje Ljubljane za samoumevne. A kdo je z njim najbolj nezadovoljen? Prav prebivalci širšega centra Ljubljane, najbolj skrbno negovanega dela, so najbolj glasni. Borijo se proti garažni hiši pod Plečnikovo tržnico, kanalu C0, sežigalnici, vsemu novemu, pravzaprav. Tehnično, gradnja 24 metrov globoke jame ob Plečnikovih arkadah po vseh izkušnjah pri nas in v svetu ne more in ne sme biti problem zaradi česar drugega kot stroškov. To je dokazljivo s primeri gradnje dunajskega, rimskega ali varšavskega metroja, ki so bili mnogo večji in tudi bolj tvegani posegi, pa se jim niso odrekli. Da bi si Janković v zreli dobi pred upokojitvijo privoščil zdrs pri takem projektu, tega pač ne verjamem.
Varovanje zajetja pitne vode ali zdaj že sloviti C0 je drug primer. Le težko bi trdili, da bi bile namesto 11 km dolgega povezovalnega kanala bolj varne tri (oziroma štiri – Vižmarje) čistilne naprave na isti razdalji? Kako (ne)varen je tlačni kanalizacijski kanal, katerega tesnost je poleg gradbenih detajlov mogoče nadzorovati na razne načine, ne nazadnje že s primerjavo pretokov na obeh straneh vodonosnega območja. Kaj ni to, ob potencialnem tveganju, ki ga predstavlja C0 za ljubljansko pitno vodo, manj nevarno od sedanjih 4500 razpršenih individualnih greznic brez pravega nadzora, ki »dihajo« nad tem vodonosnikom? Seveda je v izrednih razmerah marsikaj mogoče, a iskanje stoodstotne varnosti je utopija, ki je nismo sposobni plačati. Zato se ne moreš znebiti občutka, da oponente vodi predvsem to, da bi si Janković na tem projektu polomil zobe, ne glede na ceno, ki jo bomo za to plačali.
Enako je s sežigalnico. Res so pogoji v Ljubljani drugačni kot na Dunaju, vendar bi bile različne civilne iniciative bolj koristne, če bi namesto kategoričnega nasprotovanja sežigalnici (in vsemu drugemu) zahtevale izbiro najvišjega standarda BAT (best available technology) in neposredni civilni nadzor nad obratovanjem. S tem bi taka naprava predstavljala manjšo obremenitev za okolje, kot jo prinaša promet, individualna kurišča in industrija v osrednjeslovenski kotlini. Še več, energija iz tega procesa bi lahko razredčila ali celo ukinila gospodinjske ogrevalne naprave, kar bi očitno bolj prispevalo h kakovosti ljubljanskega zraka kot pa izvoz smeti s tovornjaki čez mejo.
Če vprašate mene, ki sodim med tiste srečneže, ki so zadnje desetletje od centra oddaljeni 20 km in več, je Janković zelo učinkovit župan Ljubljane. Boljši za center kot za periferijo, a za vse skupaj prekaša vse dosedanje župane tega mesta (naj mi ti, prosim, oprostijo). Prepričani ste lahko, da »kronično nezadovoljni« Ljubljančani nikoli ne bodo imeli dobrega župana, a kljub temu verjamem, da bo Janković na naslednjih županskih volitvah, če se jih loti, spet zmagal.
Marko Višnar, Janče
