Odnosi so se začeli zapletati, ko nas je upravnik zaradi domnevno enega ali dveh lastnikov, ki sta stalno težila, demonstrativno zapustil na zboru lastnikov in nas predal neznano kam in komu. Brez (iz)volitev se je nato pojavil novi upravnik, pod enakim imenom! V času kakih pet let tega upravnika sta nastopila dva direktorja in štirje (4) operativni upravniki, ne da bi stanovalci imeli kakršno koli besedo pri tem. Bili smo nemalo presenečeni, vendar pripravljeni na sodelovanje. Potem so pa zadeve potekale nekako takole.
Izvedli so volitve, češ da je to pač po zakonu, in izpeljali manipulacijo tako, da so obstoječi nadzorni odbor (NO) predlagali pod točko 1, kot drugega kandidata pa pustili prazen prostor. Glasovi so se normalno razpršili, 20 % glasov je dobil prazen predlog, 40 % veljavni NO in nihče ni bil izvoljen! Zmaga neizvoljenega upravnika! Zatem so zadeve šle po podobnem scenariju naprej.
Popraviti je bilo treba manjše zatekanje na strehi, račun je znesel 5500 evrov. Zdelo se nam je preveč in stroka je delo ocenila na največ 1500 EUR. Normalno, bi človek dejal, upravnik že ne bo delal v interesu stanovalcev …
Zatem se je 17. 4. 2025 zgodil ponovljeni zbor lastnikov, na katerem je bilo pa vse drugače, kot bi moralo potekati. Glasovalo se ni korektno, dovolj jasno, kdo je za in kdo proti. Tudi po tem, ko so nekateri že odhajali, se je še glasovalo. Rezultat za novi NO je bil 24,271 %, proti izvolitvi 24,056 %, razlika za novi NO samo 0,215 %. Po zboru so bili ugotovljeni še najmanj štirje ponarejeni podpisi, kar znese 3,0318 %, in še dva na zboru naknadno popravljena. Rezultat za izvolitev NO in predloge po dnevnem redu, tudi po odvetnici Petri Zalar, je neveljaven. Kot vrh neprimernosti ravnanja upravnika navajamo, da je za veljaven glas štel celo več let pokojnega lastnika!
Iz teh navedb je razvidno, da tudi ostali posli niso v redu. Upravnik zbira podpise/soglasja denimo za klime, nikjer ne objavi rezultatov. Načrtuje nova vrata na dvigalih, čeprav so lastniki to nepotrebno zamenjavo navadnih vrat z avtomatskimi že dvakrat zavrnili. To ne bi bilo prav nič narobe, če bi bili lastniki temeljito seznanjeni z vsemi dejstvi, kot je to bilo prej. Pojavlja se namreč velika težava polletnega hrupa, montaža v 16 nadstropjih, huda gneča v enem dvigalu v času nedelovanja enega dvigala, in seveda denar.
Treba pa je sanirati poškodovano fasado, kjer zateka že več let. Opravljen je bil strokovni ogled, po nastopu tega upravnika. Dela se pa nikakor ne pričnejo. Po tolikem času je potrebno beljenje, popravilo tal po nadstropjih; čas bi že bil za obnovo oguljenih vrat, počasi se je treba ozreti na streho in mnogoštevilne aktivnosti, ki jih lastniki vidimo, upravnik pa seveda ne. Ima tudi nekaj prišepetovalcev, ki pa nimajo ustreznega znanja za potrebe racionalnega vzdrževanja, gre jim samo za nasprotovanje, ker nekoga pač ne marajo, kot je to že običajno.
Z navedbami naših težav smo se obrnili na državne organe, recimo na Združenje upravnikov nepremičnin, na stanovanjsko inšpekcijo in druge. V glavnem so prijazni, toda to je tudi vse in premalo. Že njihov odgovor, da ga in če ga dočakamo, traja in traja. Upravnik bo prej porabil vsa prihranjena sredstva (teh je kar nekaj), preden bo država ukrepala. Če sploh bo? Se morebiti motimo? Najeli smo tudi odvetnico, tudi na njeno pisanje se upravnik ni odzval. Rekel je, naj tožimo!
In tako postopoma hiša izgublja na kvaliteti in pomoč javnosti je, kot kaže, edino upanje, da se bo uveljavil zakon in se bodo zadeve v naši hiši obrnile na bolje.
Herman Graber, Ljubljana
