Prav tako je obravnaval hrup širše (Dnevnik, 18. 7. 2025), med drugim z ugotovitvijo, da »hrup negativno vpliva na nevrološki razvoj, rast, jezikovne sposobnosti, spanec, sluh, vedenje, učenje in dolgoročno zdravje otrok«.
Ko pa se avtor sprašuje, ali je neslišni zvok vetrnih elektrarn res zdravju škodljiv, je treba najprej omeniti, da ne gre za zvok, ampak hrup. Razlika je ogromna, recimo med zvokom ptičjega petja in bobnenjem vetrnic (obstajajo posnetki tega hrupa) tekom 20 let deklarirane življenjske dobe. V tujini politika vsili potem nove še za 20 let, torej cele generacije otrok in odraslih politika izpostavi zdravju škodljivemu hrupu.
NIJZ takole opredeli razliko: »Hrup je neželen zvok. Pri preveliki izpostavljenosti lahko pri ljudeh povzroči vznemirjenost, motnje spanja, poškodbe sluha ter poveča tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni.« Ali veste, da hrup prometa še lahko nekako zmanjšate z okni, pulzov infrahrupa vetrnic pa ne morete, ker gredo skozi zaprta okna? Vetrne elektrarne so nevarni objekti in kot taki nedovoljeni, po gradbenem zakonu (3. člen in drugi). Obstaja zdravstveni sindrom vetrnih turbin, a o tem drugič.
V Dnevniku sem že pisal pisma, kjer sem dokazal, da je hrup vetrnih elektrarn zdravju škodljiv. Naj omenim dva. Prvo, malce humorno pismo z naslovom V zdravstveno reformo spadajo tudi vetrnice (Dnevnik, 3. 5. 2025), z omembo resonanc notranjih organov, in drugo z naslovom V prid moratoriju na izgradnjo vetrnih elektrarn (Dnevnik, 17. 4. 2025).
Pomembno pa je tudi, da vemo, kako je opredeljeno zdravje. Opredelitev zdravja v ustanovni listini SZO (WHO) se glasi: Zdravje je stanje popolnega psiho-fizičnega in socialnega dobrega počutja in ne le odsotnost bolezni ali slabosti. To, da se otrok ne more učiti doma in spati zaradi slišnega in neslišnega hrupa vetrnic, se pozna v šoli, ko ga vprašajo, kaj pa je s teboj, a si v redu?
Tako pokvarjene vladne politike, ki svojim sodržavljanom s sprejemom državnih prostorskih načrtov, kljub protestom, vsiljuje vetrnice, pa še nismo imeli. Na primer za VE Ojstrica, s tremi monstrumi višine 220 m in 6,6 megavata vsaka, nad Dravogradom, na hribovju Košenjaka na okoli 1300 metrih, v tihi, mirni pokrajini, z več naselji. Prve hiše pa so nekaj sto metrov daleč. Sosednja avstrijska Koroška ima uredbo z najmanjšo razdaljo 1500 m. V Kalšah na Pohorju bi pa investitor, tudi na sodišču, hotel vetrnico vsega 125 m do najbližje hiše. Noro. Slovenija pa brez ustreznega predpisa.
Ali veste, da Južna Tirolska v svojem energetskem programu do leta 2050 nima vetrnic? Ali veste, da domačinu nad Senjem, Hrvaška, gostje odpovedo po prvi noči zaradi hrupa vetrnic? Ali veste, da so se prebivalci Dolenje vasi strinjali z vetrnico, po enem letu pa so se pritožili ministru, da jih budi sredi noči ali jim ne da spati? Zaman. Inšpektor je povedal, da vetrnice niti ponoči ne more ustaviti, ker ni predpisa o hrupu vetrnic. Starejša gospa na drugi strani Košenjaka, kakih 1100 m od vetrnice, pove: »Ne stojijo še dolgo, a odkar so tu, smo nenehno nervozni, v prsih me stiska, težko se umirimo. Zato se najraje zapremo v hišo, kjer se mi zdi, da jih ne slišim, se pa tudi tam ne počutim dobro. Nekako se zdi, da smo neprestano pod stresom.« Ali je to še zdravje? Komu bi to privoščili? Nekateri so se prisiljeni odseliti. Kdo želi izprazniti hribovite predele Slovenije?
Ali veste, da je vrhovno sodišče Portugalske izdalo sodbo, da se odstranijo štiri vetrnice med 320 in 640 metri oddaljenosti od hiš zaradi hrupa? Postopek je trajal več let. Ali hočemo to tudi pri nas? Ali vlada hoče z DPN VE Ojstrica doseči, da bi bili prebivalci poskusni zajčki? S kršenjem 18. člena ustave RS?
mag. Tomaž Ogrin, Ljubljana
