Že nekaj let pozorno spremljam omenjeno problematiko v tiskanih medijih, vendar ni v moji navadi, da se oglašam na take in podobne strokovne debate, ker sem pač preprost upokojenec. Sem pa pozorno prebral navedbe novinarke Dnevnika Nine Knavs v prilogi Objektiv 21. maja 2022 (Avtonomija bolnikov) in zapis oziroma prispevek članov Srebrna nit, tvorcev predlaganega Predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Njihov prispevek »Pretiran zdravniški paternalizem« lahko potrdim, saj sem kot takega doživljal ob spremljanju moje pokojne soproge.
Iz ankete, ki jo je med 10. in 12. majem za Dnevnik opravilo podjetje Ninamedia, je moč razbrati, da 84,4 % vprašanih soglaša z mnenjem, da naj imajo vsi ljudje pravico do dostojanstvene in neboleče smrti in da jih 76,5 odstotkov podpira uzakonitev možnosti, da ljudje, ki želijo končati svoje nevzdržno trpljenje, dobijo pomoč pri samousmrtitvi. Glede na ugotovitve iz omenjene ankete je vsekakor mogoče razumeti, da si tudi osebe, navedene v prispevku vaše novinarke, preprosto zatiskajo oči pred trpljenjem umirajočih, kajti na spletni strani Pobuda za evtanazijo (https://www.peticija.online/pobuda_za_evtanazijo) je mogoče nedvoumno razbrati, da jo je do danes podpisalo 5480 in na Facebook straneh 5117 podpisnikov.
V podporo omenjenemu predlogu naj zapišem, da je bila moja prijateljica in soproga po 52 letih resnično srečnega zakona v najeminentnejši slovenski bolnišnici (ne gre za umobolnico) 5 (pet!) dni privezana na posteljo, ker ji preprosto niso dovolili umreti, čeravno je zdravnike rotila, kar mi je potrdil tudi lečeči zdravnik, kakor tudi, da ne bodo izvršili nobenega posega. Namreč, iz vseh zapisanih diagnoz (poleg disekcije torakalne aorte) je bilo tudi meni kot absolutnemu laiku jasno, da ni kaj ukreniti. Naj samo izrazim mojo zgroženost, čeravno sem ji potem leto in pol (doma) stal ob strani in jo negoval najmanj 20 ur dnevno. Do zadnjega izdihljaja, ki se ga raje ne bi spominjal.
Sam menim, da v kolikor bi vsi nasprotniki tega predloga osebno imeli tako izkušnjo, kot je moja, temu humanemu in etičnemu »Predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja« nikakor ne bi
(z)mogli nasprotovati.
Janez Kamin, Nova Gorica
