Poldrugi mesec pred evropskim prvenstvom za košarkarice je dolgoletna članica ženske reprezentance Nika Barič izrazila svoje stališče. Menila je, da bi bil trboveljski trener Damir Grgič boljša izbira za vodenje reprezentance od tujca iz Grčije. Georgios Dikaiulakos, ki poleg vodenja reprezentance, vse kaže, redno prečesava facebook in profile svojih igralk, je takoj in užaljeno odreagiral. Niko Barič je izključil iz reprezentance. Vodstvo košarkarske zveze (KZS), na čelu s protagonistoma Erjavcem in Nesterovićem, je ta ukrep brezrezervno podprlo.

Kaj je sledilo potem, tudi vemo. Sledilo je prvenstvo, na katerem je slovenska ženska košarkarska reprezentanca gladko pogrnila. Izgubila je vse dvoboje, njihov trener pa je po rezultatskem debaklu, v maniri odličnega sofista izjavil, da je »ponosen na svoja dekleta, ki da so dala vse od sebe«. Preskočimo seksizem, ki veje iz te izjave in se fokusirajmo na udeležbo na prvenstvu. Od prvenstva smo pričakovali tudi rezultatski uspeh. Dekleta, kot vemo, so dala vse od sebe, manjkalo je le umno vodenje. Ne-domači trener Georgios bi moral prispevati le še slednje. Pa ga ni. Ali vsaj ne dovolj.

Namesto sofističnega čvekanja bi moral Georgios Dikaiulakos po doseženem neuspehu nemudoma odstopiti. In to še pred vrnitvijo v Ljubljano. Prav tako bi Slovenci morali odstaviti preostala protagonista tega debakla, Nesterovića in Erjavca. Zveze, ki so na čelu športnih, kulturnih in drugih društev, bi morale častno zastopati državne barve in ne da so politični in nedotakljivi centri moči. Igralke, ki našo državo zares zastopajo, pa le (pogrešljiva) topovska hrana. Spomnimo se ob tem na suspenz skakalca in našega letošnjega junaka Timija Zajca. Opozoril je na nepravilnosti in je tudi moral (od)leteti.

Ob koncu omenimo še košarkarico Evo Lisec, ki so jo povlekli v ta »golaž« in ji položili besede v usta, »kako je ta Grk odličen strokovnjak« in da deluje na ravni, ki je celo one (košarkarice) še ne razumejo dovolj.

Rado Krušič, Žalec