Ta uspeh je minister pred dvema tednoma ponosno naznanil tudi članom sveta gozdno-lesne verige, ki je njegov posvetovalni organ za področje lesarstva in gozdarstva. Kakšne spremembe pripravlja, s kakšno namero ustanavlja državni gozdarski d. o. o., kaj se bo posledično zgodilo s kmetijskim skladom, ki počne to, kar naj bi počela nova državna gospodarska družba..., je Židan svojim svetovalcem pozabil povedati. In če ne bi zgodba ušla v javnost ter na nujno državnozborsko sejo odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, bi vlada zakon o skrivnostnem ustanavljanju še enega državnega d. o. o. brez kančka slabe vesti požegnala že pred tedni, tako pa bo le šel v obravnavo po rednem postopku.
Židan je na omenjeni seji v državnem zboru odločno zavrnil očitke, češ da se gre velike in nedopustne skrivalnice z gozdarskim deoojem. Sitnim opozicijskim poslancem je dal vedeti, da nimajo pojma, kako poteka postopek sprejemanja zakonov: najprej ideja, potem delovna skupina, ki pripravi osnutek zakona, sledi koalicijsko usklajevanje o njem, ko je to pod streho, pa se začne javna razprava, »ki bo lahko trajala tudi eno leto«, je našteval.
A ima minister Židan očitno težave z definicijo, kaj je koalicijska usklajenost, kaj eno leto in kaj en dan. Zakon o ustanavljanju gozdarske družbe Slovenski gozdovi je namreč v javno razpravo poslal v četrtek, 17. aprila, strokovna in zainteresirana javnost pa sta smeli pripombe k njemu napisati naslednji dan, na veliki petek. V soboto niso imeli časa za pripominjanje, ker so nesli k žegnu, v nedeljo prav tako ne, ker so jedli žegnane dobrote, praznični velikonočni ponedeljek pa že po definiciji ni namenjen pisanju pripomb k zakonom. Tako je strokovni in zainteresirani javnosti zanje pogojno ostal le še torek, 22. aprila – če jih ne bi pri tem prehitel vladni odbor za gospodarstvo, ki je zakon o ustanavljanju družbe Slovenski gozdovi v duhu minulih prazničnih dni gladko požegnal prav na ta dan, torej še preden se je uradno končal že tako po guinnessovsko rekordno kratek čas za pisanje pripomb. Stroko je tako brezsramno povozil.
In zelo krivični bi bili, če bi si upali podvomiti, da ni bi pri sprejemanju tega zakona enako ekspresno hitri kot Dejan Židan tudi drugi ministri in v nadaljevanju še koalicijska glasovalna mašinerija v državnem zboru, če se ne bi temu uprl del koalicije - Državljanska lista. Ob tem se poraja tudi vprašanje, ali bi slovenska lesno-gozdarska stroka sploh izkoristila priložnost, četudi bi imela za pripombe leto dni časa.
Večina strokovnjakov se potihoma sicer zgraža nad tem, kar snuje Židan, a tega ne upajo povedati na glas. Izjema so tisti, ki delajo v tujini ali so se že preselili med sive panterje. Torej strokovnjaki, ki niso finančno ali kako drugače odvisni od kmetijskega ministra. To pa je za Slovenijo enako slabo in nevarno, kot če bi bila sodišča prisesana na občinske proračune in bi jim finančno pipo v skladu s svojimi merili, kako naj razsojajo, odpirali ali zapirali lokalni šerifi.