Zahodna Evropa je dve desetletji vzhodno mejo razumela kot porozen konec sveta, ki se vztrajno in brez prevelikih pretresov širi proti Vzhodu. Po vojaški priključitvi Krima pa je Ruska federacija v vzhodni Ukrajini začrtala mejo, kjer se Evropa konča. »Ruske rakete nikoli ne bodo na Kubi, ameriške ladje nikoli ne bodo privezane v Sevastopolu,« je bil stavek, ki je jasno in natančno obnovil govorico hladne vojne. V Donecku in Lugansku se je spopad odvil s posredniškimi milicami tako kot v regionalnih konfliktih tretjega sveta. Vendar ne na eni ne na drugi strani ne gojijo iluzij. Največja država na svetu in največje gospodarsko, politično in vojaško zavezništvo na svetu nista več partnerja v globaliziranem svetu, ampak nasprotnika, ki pazljivo reorganizirata svojo udarno moč.
Rusija je v Ukrajini prestopila mejo in z orožjem podprla uporniške milice. Nato je v odgovor ustanovil prvo brigado za hitro posredovanje na vzhodnih mejah, v kateri 4000 nemških, norveških in danskih vojakov od 1. januarja 2015 čaka na ukaz, kje naj vojaško zaščitijo meje EU. V Evropi sta ponovno dva bloka, ki drug proti drugemu uveljavljata sankcije in si napovedujeta energetsko vojno. Ukrajinci so na svoji strani meje začeli graditi obrambno obzidje pred Rusi.
Nova zavezništva pa nastajajo tudi na južnih mejah. Ukrajina je na poti v Evropo, njena soseda Turčija na poti iz nje. V Istanbulu se je dokončal dolg proces reislamizacije Bližnjega vzhoda, ki je z arabsko pomladjo odstranil laične državne voditelje. Od Mašada na iranski meji z Afganistanom, čez Bagdad in Ankaro do Jeruzalema in Gaze na meji z Egiptom so na oblasti bolj ali manj radikalne verske stranke. Sirija in Irak sta razpadla in vsak eno polovico prepustila kalifatu Abu Bakra El Bagdadija. Tam se vse leto napoveduje veliki spopad, ki ga pripravljajo različne vojske. Nastala so nova, še lani nepredstavljiva zavezništva. Proti kalifatu skupaj nastopajo Savdska Arabija, Izrael in Egipt. Iran in Združene države Amerike z vzhoda in zahoda bombardirajo položaje najmlajše islamske države. Z njimi se za preživetje bori Bašar Al Asad, ki je bil na začetku leta smrtni sovražnik Amerike, sedaj pa je njen pragmatični sodelavec. Abu Bakr El Bagdadi je proti sebi sestavil mogočnejšo koalicijo kot Sadam Husein. Izrael, Egipt, Združene države, Iran, Združeni arabski emirati, ostanki Iraka in Sirije, Kurdistan, Jordanija, vsa Evropska unija in Savdska Arabija imajo skupnega sovražnika. Velika Britanija je po petdesetih letih odsotnosti iz Perzijskega zaliva v Bahrajnu odprla pomorsko oporišče. Turčija in Katar sta zadržana, vendar imata samo en izhod, Rusija je na drugi strani ukrajinskega zidu. Sile so razporejene, vsi so v najvišji stopnji pripravljenosti na novo leto. Nekatere stvari pa so večne. Egipt je vojaška diktatura, Palestina čaka na priznanje.
