Vinski bar ob Vodnem stolpu tik ob Dravi je ena najbolj fotogeničnih poletnih destinacij v starem Mariboru. Če bi tuji turisti razumeli, kaj piše na nalepki na sredini steklene mize, bi se zagotovo vprašali: »Zakaj moramo gostje izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani)?« Mariborski gostinec seveda ni samoiniciativno ohranil strogih protikoronskih ukrepov, temveč se mu je zgolj zgodila komična nerodnost: lani je nabavil presenetljivo trdovratne in vodoodporne nalepke. Zakriva jih z večjimi pepelniki.
Medtem ko so se nekdaj veljavni protikoronski ukrepi na Lentu ohranili kvečjemu v obliki neuničljive nalepke, so se v primarnem zdravstvu prijeli kot borova smola. Zato se je še julija letos ponekod dogajalo, da so nenaročene bolnike odslavljali na vhodu v zdravstveni dom, kar je v izrecnem nasprotju z navodili ministrstva za zdravje. Absurdnost okrnjenosti in nedostopnosti osnovnih zdravstvenih storitev potencira spoznanje, da so zdravstveni zavodi sočasno virusu sars-cov-2 popolnoma sprostili dostop do svojih prostorov, zaposlenih, pacientk in pacientov.
Dnevnik je z vprašalnikom preveril, kako med petim valom epidemije v čakalnicah in ambulantah javnih zdravstvenih zavodov obravnavajo pacientke in paciente ter kako zamejujejo širjenje covida-19. Iz prejetih odgovorov več kot 20 zdravstvenih zavodov izhaja ugotovitev, da velika večina zdravstvenih domov ni znova zaostrila smiselnih higienskih ukrepov.
Obvezno uporabo zaščitnih mask – za paciente in zaposlene – tako poznajo le v Zdravstvenem domu Koper in Zdravstvenem domu Idrija, skoraj povsod drugod so kvečjemu priporočene, in sicer večinoma za tiste, ki imajo simptome, značilne za covid-19. Zdravstvena domova Izola in Laško sta ohranila triažo, mariborski zdravstveni dom vztraja pri epidemiološkem vprašalniku, litijski zdravstveni dom iz slovenskega povprečja izstopa po tem, da hitro antigensko testira pacientke in paciente, ki so morda okuženi z virusom sars-cov-2. Večina preostalih direktorjev in direktoric zdravstvenih domov medtem potrpežljivo čaka na priporočila in navodila NIJZ ter ministrstva za zdravje. Strokovni direktor NIJZ Ivan Eržen in zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan doslej nista nakazala, da nameravata zaostriti priporočila in navodila. Čeprav tega izrecno ne izrečeta, je Slovenija že globoko v fazi (ponovnega) prekuževanja.
S političnega zornega kota je morda prav, da covid-19 postane le še ena bolezen, tudi zato, ker cepljenje s (svežim) poživitvenim odmerkom zelo dobro zaščiti najbolj ogrožene pred težjim potekom bolezni. Prav tako ni smiselno, da država še tretje leto vztraja v izrednih razmerah. A sočasno ni nobenega strokovnega argumenta proti temu, da bi nova vsakdanjost postala obvezna uporaba kakovostnih FFP2-mask v zaprtih prostorih zdravstvenih ustanov. Zakaj ne bi to postal nov splošno uveljavljen in uzakonjen običaj, ki zmanjšuje prenos nalezljivih respiratornih boleznih na druge bolnike, spremljevalce in na zdravniško osebje?
Medla priporočila dosledno nezamaskiranih epidemiologov dokazljivo nimajo nobenega učinka. Maske so iz slovenskega javnega vsakdana povsem izginile, nekateri si je ne nadenejo niti v neposredni bližini hudo bolnih otrok. Maska je pri nas dobila pridih represije, ne solidarnosti, kot ga ima v številnih azijskih državah. Navada samoiniciativnega zakrivanja ust in nosu se tudi tam ni zgodila čez noč, ta proces je trajal desetletja.
Japonska je pandemijo covida-19 doslej prebrodila z izrazito majhnim številom smrtnih žrtev, umrlo je skoraj trinajstkrat(!) manj okuženih na milijon prebivalcev kot v Sloveniji. Uporaba zaščitnih mask je v izjemno gosto naseljeni otoški državi neobvezna. Na posnetkih atentata na nekdanjega predsednika vlade Šinza Abeja so zaščitno masko na prostem nosili praktično vsi. Tudi atentator.
