Če pogledamo Slovenijo in Hrvaško, pa bilanca reševanja problemov v času hrvaškega vstopanja v EU kljub evropskemu zgražanju ni slaba, če upoštevamo, kako dolgo in zapleteno brado imata, le da še ni jasno, kako se bo odvil aktualni veliki finale. Arbitražni sporazum o meji so javnosti in politiki obeh držav in politika sprejeli s približno enako mero odobravanja, ravnodušnosti in ogorčenosti, slabi dve leti po ratifikaciji pa se politično problematizira kvečjemu v Sloveniji. Glede Ljubljanske banke se igra živcev ob iztekajočem se času za rešitev ne obrača v prid ne ene ne druge države, ki sta obe pod naraščajočim pritiskom, brez katerega pa kompromisa zlahka ne bi bilo še naslednjih dvajset let. Upati je, da bo rešitev o Ljubljanski banki z vidika meddržavnih odnosov približno tako uspešna, kot je bil arbitražni sporazum, kjer so skoraj povsem izginili z radarjev incidenti na morju in ob kopenski meji, saj je usoda zdaj izključno v rokah vsake države posebej s pripravo argumentacije in na koncu v rokah arbitražnega tribunala. Zaradi tega tudi redki zgroženi zapisi v hrvaškem tisku v zadnjih dneh o tem, da Slovenija razmišlja o zahtevanem poteku kopenske meje po sredini rta Savudrija, niso dobili nobenega pravega odmeva. Vsaka država lahko mejo zahteva, kjer koli hoče, le da bodo odločali samo še argumenti.
Vendar če se Slovenija o tem ne prepira več s Hrvaško, ni šlo brez prepirov doma. Prejšnja vlada bi nekoč morala pojasniti, kako je sestavljala skupine in podskupine za pripravo memoranduma, sedanja pa stati v sramotilnem kotu zaradi dveh tednov javnega polemiziranja o predmetu spora, pri čemer se je na koncu očitno v enem dnevu večinsko ugotovilo, kakšno utemeljitev glede zahtevka o poteku meje arbitražni sporazum smiselno omogoča in kakšne ne. Ta polemika ni le posledica vladne krize, ampak se odpira tudi fronta za prihodnost. V zadnjih dneh je bilo slišati skoraj identično oceno več ljudi, ki jih lahko uvrstimo levo, desno ali na sredino, da je namreč prevladujoči cilj Slovenije v arbitraži teritorialni izhod na odprto morje. Če ji sodišče tega ne presodi, bo dobila nov, domač predmet spora o krivdi za izid, okoli katerega se bo valil ogenj še dolga leta, dim pa se tako in tako kadi že vse od sklenitve arbitražnega sporazuma.