Obsodba predstavlja njegovo verjetno najtežjo preizkušnjo. Vendar Berlusconija ne gre odpisati. Je politična osebnost, ki zelo močno deli javno mnenje in zna z delom tega spretno upravljati. Je človek mnogoterih političnih življenj, kar je dokazoval znova in znova. Res je, da prve ankete po obsodbi kažejo na upad priljubljenosti njegovega Ljudstva svoboščin in tudi zato že obljublja oživitev stranke Naprej Italija. Toda Berlusconijevo slovo se je na obzorju pokazalo že večkrat, pa nato spet zašlo zaradi venomer zapletenih razmer na najbolj burnem političnem prizorišču zahodne Evrope, kjer se je lahko pojavljal kot odrešitelj, kar je nazadnje storil lani oziroma letos ob oblikovanju težavne vlade z levosredinskimi demokrati premierja Enrica Lette.
Prav ta vlada in z njo morda Italija lahko postaneta največja kolateralna škoda četrtkove razsodbe. Res se država ni znašla v kakšnem zanjo posebno novem položaju. Politične krize so v Italiji, ki je imela od druge svetovne vojne naprej 64 (!) vlad ali skoraj eno na leto, so prej stalnica kot izjema. Razlika je tokrat ta, da je Italija sredi največje povojne recesije in da jo čakajo pomembne in težke odločitve o privatizaciji, usodi davka na nepremičnine in druge, ki jih javna blagajna nujno potrebuje, saj je država glede na BDP po Grčiji zadolžena najbolj od vseh v evrskem območju. Pozivi predsednika in premierja k odgovornemu ravnanju in premišljenosti so umestni. Vendar se bodo trenja okoli usode Berlusconija okrepila. Vroče bo v senatu, ki mora Berlusconiju odvzeti imuniteto. Trenja bodo slabila vlado, saj je sodelovanje z njim že pred obsodbo notranje delilo Lettovo stranko, pa tudi v Ljudstvu svoboščin si vsi ne želijo, da še naprej ostane na čelu stranke, kar sicer lahko stori, glede na to, da bo o obsodbi na petletno prepoved opravljanja političnih funkcij potrebna nova presoja sodišča, kar lahko traja leto dni. Padec vlade in nove volitve bi reševanje krize spet premaknili za pol leta. V tem primeru bi se tudi finančni trgi, ki sprva niso pretirano reagirali na obsodbo, lahko odzvali drugače in dvignili ceno zadolževanja države, posledično pa bi krizo tretjega največjega evropskega gospodarstva lahko čutili širše.
No, vsaj za kak mesec je Italijanom, ki se v teh dneh odpravljajo tudi na tradicionalne avgustovske počitnice, s temi vprašanji verjetno prihranjeno. Razplet je namreč pričakovati septembra oziroma v jesenskih dneh. Razen če bi Berlusconi prej snedel besedo in umaknil podporo vladi. Ne bi bilo prvič.
